torek, 6. oktober 2015

POLJUB IZ RUSIJE (Brian Grover & Jim Rickards)

www.emka.si
 Uradno knjiga ni več novost ... Vonj po sveži tiskarski barvi se je že zdavnaj porazgubil, a za bralca, zame, je knjiga, pa četudi bi ji listi že rumeneli, novost takrat, ko se znajde v rokah, sploh pa ko/če me zgodba  "potegne vase",  me zaznamuje, se mi znova in znova vrača v misli in me tako neopazno spreminja ....

Knjiga Poljub iz Rusije, katere osnova je resnična, na trenutke skoraj neverjetna ljubezenska zgodba med angleškim inženirjem in bolničarko iz Rusije, spada med tiste, ki se jih "splača" prebrati, saj delček zaupane zgodbe ostane v človekovi notranjosti, zaznamuje srce, dušo..., skratka dotakne se tistega večnega, v človekovo naravo položenega hrepenenja, da bi ljubil in bil ljubljen... Hkrati pa knjiga odpira mnogo vprašanj, a ta so verjetno od bralca do bralca drugačna; različna, če se v zgodbo vživi moški ali ženska; drugačna, če se dotakne romantične duše ali pa vrstice "požira" realist, ki je z nogami vedno trdno na tleh in predvideva ter upošteva  razumsko utemeljene pomisleke ... Tudi Brian, glavni junak, je, tudi glede na poklicno pot, spadal med "trezne" može, a ko je poskušal nemogoče, da bi spet objel svojo ljubljeno, je bil za večino "norec". Svojega srca ni preslišal, čeprav se je zavedal, da se igra z lastnim življenjem. Takole pravi:"Vseeno mi je bilo, ali preživim ali me ubijejo. Če nisem mogel biti z žensko, ki sem jo ljubil, sem bil tako in tako mrtev."

Ne vem kako zgodbo, ki je v tistem času odmevala po vsej Evropi, berejo drugi in kako jo npr. doživlja moški bralec. Poznam le en pogled. Ženski. Moj.
In ne morem si kaj, da bi tokrat ne prikimala komu, ki bi za Briana uporabil pogovorno, drugače meni odbijajočo frazo, "da takih ne delajo več "...
Je mogoče prestavljati si trpljenje dveh src, ki se razideta, vedoč da bodo do vnovičnega zazrtja v ljubljene oči pretekla leta, če se sploh še srečata;
je mogoče  slutiti hrepenenje dveh duš, ki druga drugo čakata pet let, brez da bi ju dosegla mnoga pisma, ki bi bila edini glas od nekoga tam daleč, a so se povečini "izgubila" v sistemu nadziranja??
Hkrati pa zgodba da čutiti, da ima ljubezen moč, ki celo neprijetnega šefa Stalinove tajne policije za trenutek spremeni v človeka. Ta s svojo vplivno besedo znova združi poti  Angleža in njegove Rusinje Ileane in tako zgodbi dveh osamljenih src spremeni v eno najlepših ljubezenskih zgodb 20.stoletja, zgodbo Briana in njegove Lene.

Skratka vredno branja, naj si bo za romantike, kot tudi za one, ki se jim neprestano toži po povojnem sistemu. Stalin in Tito nista bila različna kot dan in noč..in tu Lena večkrat govori o takratnih razmerah  v življenju preprostih Rusov...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za dodano misel :)

Utrinek v jutru

Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...