"Ste se vdali skušnjavi, da odprete to knjigo? Ne bo vam žal, razen če ...
....če se niste nikoli trikrat zapored posladkali s čokoladno oblitim španskim vetrcem;
če niste nikoli občutili, kako vas stiska v grlu od jeze ali kako vas trpinči plamen poželenja, ko imate pred seboj kako lepo bitje;
če vas nikoli ni glodala bridka zavist zaradi kolegove uspešnosti ali prijateljičine lepote;
če si niste nikoli želeli nakopičiti več denarja, malo več, samo še malo več;
če niste nikoli izbrali televizijskega programa namesto večerne molitve,
potem, žal, ta knjiga ni za vas.
In zato vam iskreno čestitava: ker ste popolni ali skoraj popolni. A knjige kljub temu ne vrzite proč! Podarite jo, saj namreč niste sebični. Podarite jo svojemu zakonskemu partnerju, svojim otrokom, prijateljem, kolegom-vsem nepopolnim bitjem, ki vas obkrožajo. Predvsem pa jo podarite svojemu največjemu sovražniku, saj mu bo v največji prid." (iz uvoda v knjigo)
Takole nagajivo se začne knjiga 7 glavnih grehov in kako zgrabiti bika za roge (Pascal Ide, Luc Adrian).
Knjiga je pisana na zanimiv način in v jeziku, ki nam ni tuj.
Glavne grehe (napuh, požrešnost, nečistost, skopost, zavist, jeza, lenoba) imenuje vstopne točke.
Povsod, pri vseh sedmih grehih, sta dodana še dokaj novejši primer iz filmskega sveta in v stilu C.S.Levisa napisan odlomek s podnaslovom "Hudičeva t@ktika". Levis je namreč svojo knjigo Pisma izkušenega hudiča napisal kot pisma skušnjavca nečaku hudičku, kjer mu izkušen stric na dolgo in široko razlaga taktike za lažje zapeljanje človeka v greh. Tu, v tej knjigi, se je peklenšček pač moderniziral, ker zdaj piše e-pisma in surfa po pekelnetu.
Mogoče se za trenutek zazdi ironično, da se o resnih rečeh pogovarjamo na tak, skoraj humorističen način, a pravijo da se pravi humor more začeti šele tam, kjer se je umaknil napuh.
Papež Pij XII. je že leta 1946 dejal, da je greh tega časa prav izguba čuta za greh.
No, ko pride bralec do konca knjige, če jo je bral s srcem in glavo, ne reče več, da nima nobenega greha, ampak o sebi na tiho spozna, da je lahko vesel že, če vsaj enega od sedmerice ne drži pod lastno "streho"...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Utrinek v jutru
Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...
-
Večkrat me je že spreletela misel, da pravzaprav vedno čakam. Nekoga. Nekaj... In vedno bolj se mi zdi, da bo tako da poslednjega diha. O t...
-
Naj-želja, naj-sanje, naj-pesem, naj-okus, naj... Nešteto "naj-ev" imam-o. Največjih, najboljših, najlepših... in lepo je misliti ...
-
Pride obdobje v življenju, ko so urniki septembrskih popoldnevov teh, ki nam je podarjeno, da nas nekdo kliče mama ali ata, polni roditeljs...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)