Iz leta v leto bolj brez besed
in bolj pretresena od Golgote ...
in poslušnosti sina, sploh pa "norosti" Ljubezni ...
Iz leta v leto bolj spoznavam,
da sama stokam že pod "križci" vsakdana (tudi zdajšnje stanje, ko mi pravzaprav (še) nič ne manjka, je tak križec),
ki se s svojo majhnostjo izgubljajo v senci Lesa,
kjer Križani čaka, da bi mi smel biti "Simon" ...
Iz leta v leto bolj zaupam v žarke iz Njegove prebodene strani,
brez Svetlobe bi ne bilo beline niti za drobceno snežinko...
In iz leta v leto bolj srčna postaja aleluja...
Naj bo taka tudi Tvoja!!!...
Ker je vstal in živi!
Ter čaka in ljubi! Slehernega izmed nas.
Imamo razlog za veselje. In hvaležnost. :)
Ker smo ljubljeni. Odkupljeni. Odrešeni. Za vso večnost. Aleluja!!