1. novembra kot otrok nisem imela rada.... Zdel se mi je turoben in mrk... Grobovi, ob katerih smo ustavljali korak, so bili zaznamovani z imeni ljudi, ki so se mi zdeli tako zelo oddaljeni, da so mi bili navkljub krvnim vezem, skoraj kot tujci... Njihova in moja življenjska pot se največkrat ni niti bežno dotaknila...
Sta mi pa ta praznik na poseben način "zaznamovala" stara mama in stari ate. Nobeno leto, pa čeprav je mraz rezal do kosti, nista zamudila ne večernic, niti blagoslova pokopališča. Zvečer pa sta, navkljub lepi starosti, kleče, s komolci opirajoča na stol, molila zanje, ki jih ni več tu... Kdo ve koga vse sta se spominjala...
Zagotovo staršev, pa vseh, ki so preko let odhajali v večnost, pa vsak svojega brata, ki sta oba nosila ime istega svetnika, ki ga upodabljajo z gosjo ob nogi... A ta brata si nista "delila" le krstnega patrona, ampak tudi to, da je oba, v cvetu mladosti, pokosila druga svetovna vojna, ter njuni telesi zagrnila neznano kje...
Vem tudi, da je stara mama v zadnjih letih pogosto živo sanjala njunega sinčka, ki je poslednjič izdihnil, ko so ga nesli od krsta...
Oba, babica in dedek, že več kot desetletje počivata na božji njivi... Življenje gre naprej in zgodovina se ponavlja. Zdaj namreč ob nama med grobovi hodijo najini otroci in sprašujejo podobno kot sem sama pred kake četrt stoletja... Za njih sta, čeprav pradedek in prababica, "tujca", ki ju poznajo le s fotografij... A meni se za črkami v kamen vklesanih imen slikajo podobe, ki so sicer minile, a v meni živijo in mi še vedno, kdaj pa kdaj, v hvaležnosti zameglijo pogled..
Ne bom Vam prižigala sveč. Spomin na vas, babice, dedki, botrca in boter, teta Katrca, pa Karlina in Herman, pa pokojni župnik, ki me je krstil in poročil, pa Vejhečev stric, in vedno nasmejana Jure in Stane....., je kot plamenček, ki bo v mojih spominih živel dokler ne dogori stenj mojega življenja...Ne vem kdaj bo to (pa čeprav se pogosto obnašam kot da še ne more biti kmalu)...
Takrat se pa itak srečamo... Ker verjamem, da vezi, ki se stekejo med ljudmi, ne more pretrgati smrt, računam na Vas, da mal' "pofehtate" zame "tam gor"...
