Ko Ti gre na nekem področju dobro, če že ne odlično, te življenje prizemlji nekje drugje. In obratno. Ko se zdi, da si na nekem področju, ali v nekem odnosu na dnu, da ne rečem "na psu", te življenje dvigne na nek drug način .... In takrat je nemogoče ne biti hvaležen, srečen.
Težje je, ko je obratno. Ko ne občutiš "zegna", kot pogovorno rečemo blagoslovu, ampak vedno znova prideš do tam, ko si rečeš, da ni fer, da je krivica... Ta "ni fer" pa, ker ga velikokrat pogrevaš v mislih, kot da pridobiva na teži... in sčasoma močno stiska in duši, jemlje pogum in radost ...
Ne, marsikaj v življenju ni niti približno "fer". In posebna milost je, če zmoreš(m) sprejeti tisto, kar ne moreš(m) spremeniti ...Marsikatere Jezusove besede v takem momentu ni več tako lahko citirati. .. V bolečini bi se namreč maščevala in vrnila z enako mero ali pa vsaj...ne vem..."prilepila" par pikrih z močnim medvrstičnim sporočilom...
A bo bolje, da molim, izročam ... Ker Ti že veš zakaj je to dobro .... Jaz pa se mučim in hrepenim vsaj po jutranji zarji, če že ne mavrici...
Takih trenutkov, ko se pritožujem , da ni "fer", ko se izgubljam v neskončnih miselnih samogovorih, kjer si citiram vse, kar kot da "gre v franže", se prav bojim. Izpijejo me.
So tak neviden, a težak križ...
Če ga že morem nositi, naj bo v blagoslov. Nekomu pač.
Meni pa daj samo moč za drobna dejanja z veliko ljubezni...
