Ne, nisva vraževerno spala s ključem pod vzglavnikom. Pravzaprav sva takrat vpijala prve trenutke dolgo pričakovanih sanj. In "verjela", da se bodo "stvari", ujete v samoumevnih pričakovanjih, vedno le "gostile" in spreminjale "v plus" ...
Če bi mi takrat kdo rekel, da bo parket čez dobro desetletje "ubit", ter da bo hiša imela sledove teh štirih, ki rastejo v njej, ne le da mu ne bi verjela, ampak bi se mu naravnost smejala... Do danes sem se pa že sprijaznila, da hiška nikoli ne bo več nova, da z leti pač dobiva "gube in sive pramene" na njej lasten način...
Takrat, tistega majskega večera, se mi je zdelo, da je svet popoln. Vsi zdravi, otroci igrivo vedoželjni, ob jutrih premajhna postelja za "male volkce", ki so se prišli "pocrtljat"...
Nisem verjela, da to tako hitro mine... In ko se oziram nazaj, me je skoraj strah desetletja pred menoj...
Teta Puber. Nepredvidljiva je. Udarja tudi tako, da joka mama...
Ne vem kaj nas čaka, niti kam jih bo vodilo življenje... A želim si, da bi v sebi shranili okus po toplini domačega gnezda... Ta jih bo, čeprav bo kdaj težko, usmeril proti domačemu pragu... Prostor ob domači mizi jih bo vedno čakal... Le da se bo, sploh nama, vedno bolj poznalo breme let...
Je pač tako v življenju. Da bi le ostali povezani med sabo in z Njim, pa bo vse prav...
Na prvi maj, pred malo manj leti kot vi, smo se prvič zbudili v naši novi hiši. Posebni spomini... Podobne sanje takrat, sedaj tudi pri nas teta Puber na obisku... :-). Pravijo, da bolj, ko otroci zaupajo svojim staršem, bolj se jim v puberteti upajo upirat. Tolažba? Morda pa moramo biti res hvaležni, da smo za naše otroke vredni tako velikega zaupanja...:-). Bog daj, da smo res.
OdgovoriIzbrišiHvala Bogu, da si upajo naši otroci biti "živi", iskati svojo pot, poslanstvo,... saj, kakor zapiše Kahlil Gibran: "Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina."
Kot zapišete vi: "Je pač tako v življenju. Da bi le ostali povezani med sabo in z Njim, pa bo vse prav..."