Vse okrog še črna tema... Lahko bi še spal... A se zbudiš brez nastavljene ure, ker ti spanec jemlje skrb... Mogoče je ta začinjena še z razočaranjem in zakaji... In nemo strmiš v neopazen strop nad sabo... Globoko v sebi pa jasno veš, da se "žreš" zaradi stvari na katere nimaš vpliva, a si ne moreš pomagat'....In braniš se razumskih razlag, čeprav veš, da bo treba preprosto sprejet'...
Bodo pomagale vlažne struge, ki si režejo pot od kotičkov očes pa vse tja dol do ušes...?
Bodo v pomoč nemi, včasih z vročim temperamentom natempirani samogovori, ki jih imaš s seboj?
Kdo bi vedel.
A v tistem je zmaga že, če uspeš izklopiti napačne stratege, ki bi se maščevali, če bi le mogli najti "krivca"...
A miru ni drugje kot v "zgodi se"....
Zgleda, da do tja ni bližnice, da so slani potočki neizbežni, da so kot izvir, ki prečisti misel, da more v ponižnosti sprejeti, da je že tako prav, da preprosto že mora biti tako...in da bo s tem pač treba živet'...
Evo, zapis, ki mu do resničnosti manjka le ena stvar: 1.oseba ednine...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Pred "ogledalom"
Včasih ne gre vse po planu. Ali pa bi bilo bolje reči, da gre redko vse po naših pričakovanjih? Odvisno koliko si dajemo, dajem dovoljenega...
-
Včasih si mi zdi, da se moči uma niti približno ne zavedamo. Nisi to kar ješ, ampak to, kar misliš si. Moč misli je skorajda brezmejna. Včas...
-
Na delovnem mestu se srečujem s starejšimi, pravzaprav tako starimi, da vedo, da je tu njihov zadnji dom pred večnostjo. In se učim od njih... -
V teh dneh se mi v glavi pojavljata dve podobi, ki sta se me v minulih dneh dotaknili. Prva sta mož in žena, ki sta se našla v letih, ko več...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)