Vsak dan je idealen dan... ;)

Kdaj človek premaga predsodek? Ko preprosto zbere pogum in sprejme izziv...
In najde se kakšna glava, moja je že taka, ki je polna predsodkov... Pazi, ne obsojanj in sodb, ampak bolj vsega tistega kar ni zame, kar ne zmorem... Ja, tudi zato, ker nimam "papirja". Včasih se mi zdi, da bi bila serijska samozavest pa res že nadstandard...
No, pa začnimo... :)
Fotoaparata se naprimer bojim...in nelagodje nato živo občutim tudi iz izrazov na fotografijah...
Pa višine, oz., bolje, globine... Zato je bil Triglav moj enkrat in nikoli več... ;)
Aja, pa kaj povedati, se izpostaviti, mi povzroči cmok v grlu, da moj glas zavibrira...

A tega imam zdaj, ko grem v zadnjo četrt mojega četrtega desetletja, počasi dovolj... Zato bodite pripravljeni na kakšno mojo norost.... ;)
Ker v glavi se že ujčkajo ideje... Le malo se morajo še okrepiti... in adijo kakšen "bremzer", seveda s predpogojem, da utišam onega, najbolj vztrajnega, ki sliši na ime "kaj si bo pa kdo mislil"...
... Da ne bo pomote, nimam v planu "bungee jumpinga", še manj "foto shutting", ampak preprosto skušati živeti na polno....
Če to vključuje, da plezam po lestvi v "štulboh"? Bom šla.
Če to pomeni, da poskusim peti? Bom dopoldne, ko me slišijo le zidovi, "krulila" na ves glas. (kar občasno že itak počnem ;))
Če to pomeni, da se bom odrekla svojim sanjam? Ja, no, na stran jih že lahko odrinem za kak čas, da vidim, če mi Previdnost servira kakšne boljše.... ;)

Sprejeti izziv ne pomeni nujno uspeti, še manj zmagati", ampak poskusiti ter dati vse od sebe... Tudi zato, da mi ne bo enkrat kasneje žal. Za zamujeno priložnost in zakopane talente... In danes je najbolj idealen dan da začnem. Zato grem... Greva skupaj?

Aja, da ne pozabim. Od kod današnji preblisk? Od živali, konkretneje od naših "junčkov"... Vse od pozne pomladi pa do prvih snežnih zaplat so uživali svobodo pod milim nebom... 24 ur na dan. Ne verjamem, da so se zavedali živečega "luksuza"... Dokler niso bili prisiljeni, da ostanejo v hlevu, kjer jim je, po naših merilih, boljše... A to je draga cena za svobodo.

Ljudje mnogokrat ravnamo obratno... Z visokim davkom. Ker ne tvegamo, za ceno udobja, ki bi ga utegnili vsaj načeti, če ne že izgubiti, teptamo žareče stenje idej in sanj... In verjetno se nato zgodi, da se na stare dni res najde kdo, ki je, navkljub imetju, zagrenjeno sam na pogorišču svojih življenjskih sanj...
Dr. Ramovš, Trstenjakov "naslednik", je nekoč rekel, da so najbolj "ubogi" tisti, ki za spomine shranjujejo le gnila jabolka...
Moji spomini niso in ne bodo le kot topljiva hruška viljamovka, ampak se med njimi zagotovo znajde vse od lesnač, limon, kutin in kot rozin sladkih grozdnih jagod...
Ker delam, navkljub trudu, tudi "kikse",
ker sem ljubljena in ljubim,
ker ranim in sem ranjena,
ker preprosto živim!!