Še je čas.... :)

Pred vsakimi prazniki je "ista pesem".... Čas mi takrat teče hitreje od najbolj spretne reke, ki si v globeli izbira ozko pot; dnevi mi polzijo med prsti kot najbolj sipka mivka, ki jo čutiš kako drsi preko dlani, a je je med  njenim "odtekanjem" moč zadržati le delček...
Hkrati pa si moram, znova in znova, ko se nato ozrem nazaj, z rahlim okusom po pelinu priznati, da je v dlaneh ostalo manj kot bi lahko.... Kot da se iz minulega ne naučim kaj dosti...

A je res nujno, da se pločevinaste škatle komaj zaprejo od domačih keksov?
A je res treba sneti še zadnjo zaveso in jo preprati pred Božičem?
Je vse to tako zelo pomembno, da je vredno zapostaviti tisto, kar se dogaja v meni?
Je naš "zgornji štuk" pomembnejši od s vso "kramo" zabasanega srca, ko se mi iz dneva v dan izmuznejo trenutki, v katerih bi se pripravila na "generalno čiščenje", da bi bile moje "jasli" vsaj prazne, in bi jih Novorojeni mogel napolniti s svojim mirom in toplino..?
Ko takole razmišljam, mi pride na misel Avguštin in "njegovo nemirno srce"... Le da smo mi, večkrat še bolj "zabluzili" in svoj smisel iščemo v stvareh, ki se jih da videt', v naslovih s katerimi se da okititi... Hkrati pa smo prevečkrat tako strašno sami, čeprav nenehno obdani z ljudmi...

Najboljšega vzdušja ne pogojuje pod dobrotami šibeča se miza, ampak bližina tistih, ki se dotikajo srca;
v srce se ne vtisnejo najlepše vrisane obrvi, ampak iskrice v očeh nekoga, ki te je preprosto vesel;
najbolj vrhunsko zmešan koktajl ni senca navadnega bezgovega čaja v obkrušeni "šalčki" z nekom, ki mu ob tebi čas hitro mineva...
V teh rečeh je tista toplina, ki šteje in dela praznike prekratke,
v teh trenutkih so "slamice", ki delajo mehke jasli v srcih....
In, ja, tudi ali pa predvsem ob teh ljudeh, ki smo si namenjeni v isti prostor in čas, imam jaz, imava midva, priložnost in dolžnost, da drug drugemu grejemo dlani... Ob od Boga poslanih pa celo privilegij, da vsak iz svoje smeri negujemo  stezico med srcema, ter si z zaupanjem medsebojno celimo rane... In tako se Božič v srcih dogaja znova in znova in ne le 25.decembra...