Tako. Že od nekdaj mi je ležala pisana beseda, pravzaprav se še iz šolskih dni spomnim, da je bila pola papirja pri šolski nalogi premajhna.. :) Pogosto se mi zdi škoda besed in misli, ki se mi tkejo v glavi, nato pa utonejo v pozabo.. Naj tale blog s pomenljivim naslovom "Šepet s seboj, Teboj", postane zbirališče mojih besed, tudi tistih, ki so bile objavljene kje drugje, pa tudi neizrečenih misli, ki se rojevajo v trenutkih, ko sem fizično sicer polno zaposlena, misel, duša, srce pa jadra...
Vse dobro!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Znamenja časov
Znamenja časov. Če bi odgovorila brez premisleka, bi rekla, da je to nekaj iz preteklosti, nekaj, kar je bilo nekoč in hkrati nekaj, kar so ...
-
V minulih tednih je naša najmlajša entuziastično razvijala svojo podjetniško idejo. Seveda ni šlo niti približno vse po planu in dan pričako... -
"Srečal sem goslarja, bil je slep. Rekel mi je: Sinko, svet je lep." Začudil sem se: "Svet, da je lep?" "To boš ... -
Nobena skrivnost ni, da mi zima in mraz nista preveč pri srcu. Najraje namreč zimo, sploh ples snežink, opazujem s tople krušne peči.. V te...
Naj bodo zapisane (pa tudi vse izrečene in neizrečene) besede zdravilne.
OdgovoriIzbriši