Tako. Že od nekdaj mi je ležala pisana beseda, pravzaprav se še iz šolskih dni spomnim, da je bila pola papirja pri šolski nalogi premajhna.. :) Pogosto se mi zdi škoda besed in misli, ki se mi tkejo v glavi, nato pa utonejo v pozabo.. Naj tale blog s pomenljivim naslovom "Šepet s seboj, Teboj", postane zbirališče mojih besed, tudi tistih, ki so bile objavljene kje drugje, pa tudi neizrečenih misli, ki se rojevajo v trenutkih, ko sem fizično sicer polno zaposlena, misel, duša, srce pa jadra...
Vse dobro!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
"Zima ni nič huda. Če se nanjo pripraviš".
Nobena skrivnost ni, da mi zima in mraz nista preveč pri srcu. Najraje namreč zimo, sploh ples snežink, opazujem s tople krušne peči.. V te...
-
"Srečal sem goslarja, bil je slep. Rekel mi je: Sinko, svet je lep." Začudil sem se: "Svet, da je lep?" "To boš ... -
Na delovnem mestu se srečujem s starejšimi, pravzaprav tako starimi, da vedo, da je tu njihov zadnji dom pred večnostjo. In se učim od njih... -
Nobena skrivnost ni, da mi zima in mraz nista preveč pri srcu. Najraje namreč zimo, sploh ples snežink, opazujem s tople krušne peči.. V te...
Naj bodo zapisane (pa tudi vse izrečene in neizrečene) besede zdravilne.
OdgovoriIzbriši