Človekovo veličino ne določa zlato, ali kot rečemo danes, kapital, temveč modrost...Od modrosti do ponižnosti pa ni več daleč... Občudujem ljudi, ki jim uspeva, da ostanejo ponižni, da, ko jim nekaj uspe, ne izgubijo glave, ampak ostanejo preprosti, dostopni, topli.... in se še vedno znajo spustiti na kolena pred Kraljem kraljev...
Sveti trije kralji so vredni posnemanja.., a za to je treba več od besed..., potrebujemo najprej zaupanje v Previdnost, nato pogum, da se podamo na pot in se ne oziramo na mnenje drugih, ki nas bodo morebiti imeli za rahlo premaknjene..., nazadnje pa vse to ostane le "izlet", če ne zmoremo pasti na kolena, na obraz pred Njim...Tebi, sebi,..., želim zaupanje, pogum in" mehka" kolena...
Pa ne "mehka" kolena, ker bi me, te, nas, moralo biti strah, ampak zato, da bodo popustila, ko nam bo naš lastni ponos branil, da bi pokleknili pred Najsvetejšim, da bi se ustavili pri kapelici, da bi priznali, da verujemo Vanj...
P.s.: Predlanski zapis. Po dveh letih se "borim" z enakimi trni...Izpuščati iz rok, prepustiti se, slediti tistemu, kar čutim, da je prav, pa čeprav zato kdaj izpasti v očeh koga "bedak"... Ja, ZAUPANJE, POGUM in"MEHKA" KOLENA...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)