Skoraj vsak dan je dan "nečesa"... Pred dnevi dan zdravja, pa zemlje, pa objemov; v tem tednu sledi "noč knjige"...
Le dneva denarja in gmotnih dobrin nisem zasledila... Tega smo skovali v malik... Te, posebne, "posvečene" dneve menda
rabimo tudi zato, da sebe prepričujemo, si "dokazujemo", da nam je pa nekaj še dragoceno, pa čeprav vemo, da smo to isto sami razvrednotili ...Noč knjige ... "Zaukazana", na datum? Ne, hvala. Prisiljeno zveni. "Prisiljena" še nobena reč ni bila dobra; še repa, ki jo na silo skisaš, nima pravega okusa ...
Lani sem zasledila, da je neka knjigarna na predvečer "noči knjige" vabila na branje o vinu, na koncu pa obljubljala degustacijo ... No, mogoče je kdo laže vztrajal ... :)
Obisk meni najljubše knjigarne, četudi mimogrede in zgolj za par minutk (pa naj si zase najdem kakšno knjigo ali ne), je tisto kar iz še tako tečnih "sprehodov" po uradih, naredi poseben dan. Knjižnica pa je našim otrokom itak že kot komu drugemu babica, ki živi v bližini in te vedno toplo sprejme ter najde nekaj zate... :)
Branje da zamira ... Mogoče bi bil majhen pospešek k ljubezni do branja že to, da bi iz obveznega čtiva osnovnih šol, domačih branj, "umaknili" knjige, ki jih otroci berejo le zato, ker jih "morajo", a jim je jezik pisca tuj, še teže se vživijo v zgodbo( še bolj pa bi pomagal zgled staršev :)) ... Pehar suhih hrušk, pa nimam nič proti Cankarju (nasprotno, cenim ga), današnjim otrokom, ki imajo po večini vsega "polne riti", ne pove kaj dosti več od tega, da je bilo narobe, ker je vzel, brez da bi smel ... Ne vem, naj pač berejo P. Suhodolčana in se poleg na ves glas "režijo", ali pa stripe, Miki Mustra in Asterixa, da se jim le ne priskutne pisana beseda ... "Gurmanski" okus do izbora knjige se kako lahko razvije še kasneje, če seveda ne dobiš kurje kože že, ko jih s pogledom oplaziš v izložbenem oknu ...
Noč knjige je, ko me od branja pečejo oči in bi rabila zobotrebce, da bi mi pomagali držati privzdignjene veke, a ne morem odnehat' pred poslednjo stranjo, pred zadnjo piko..., knjiga pa nato še dneve "živi" v mojih mislih, ker se v zgodbo vračam spet in spet, in ne morem da ne bi tega, kar je v meni pustilo sled, delila še s kom ...
Tako da moja noč knjige ni enkrat letno, še manj točno 23.4., ampak je in bo, ko me "najde" knjiga, ki je ne morem odložiti, pa čeprav noči že mežika novo jutro ...
In knjiga ostaja eno izmed najlepših daril, ki ga lahko podariš ali dobiš. Je kot pred zobom pozabe shranjen zaklad, ki te, če ji nameniš čas, nahrani, odpelje v daljave, potolaži, uči, zaziba v sen ...
Pa še ogromno "pove" tudi o človeku, ki jo je izbral zate ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)