Danes mi je nekako prišlo na misel, da menda spadam v isto kategorijo ... Če po SSKJ butelj velja za neumnega, omejenega človeka, mu danes tako poveličevan "znajti se" in "poskrbeti zase" upravičeno ni na kožo pisan. Iz tega se da razbrati, z današnjim splošnim umevanjem uspešnosti, da pridevnik pošten z butljem sploh ni skregan ...
Kdo s(m)o torej danes pošteni butlji?
Pošteni butlji mirno spijo, ker vedo da nimajo nič, kar ni prisluženo z delom njihovih rok;
pošteni butlji vedo, da denar ni lahko zaslužit', zato vsak evro vsaj dvakrat obrnejo in jim še na misel ne pride, da bi celo plačo "vrgli" za škornje z rdečim podplatom, ter nato cel mesec jedli na kredit;
pošteni butlji imajo dobro gibljive členke prstov in zapestja, ter bolj "trde" komolce, zato jim "komolčanje" ne pride na misel, radi pa od svojega "malo" še komu kaj dajo...
Pa vendar z rahlo grenkobo pomislim, da ne spadam čisto v to "kategorijo"...
Zakaj? Ker od svojega dela ne morem živeti, saj v današnjih časih za pre-živeti ni dovolj le to, da na njivi in vrtu dobro raste ... In tako, kljub "zagnancem" na dlaneh, ostajam vzdrževani član. Pa bi rada kaj primaknila v družinskega prašička.
A to je že druga pesem. Danes, za službo ni dovolj papir, še manj le veselje in občutek, ko veš, da bi ti delo dobro šlo, saj ti preprosto, po prirojenih talentih, "leži" ... Rabiš še VIP, veze in poznanstva. Teh pa pošteni butlji nimamo.
In ne morem si kaj, da si ne mislim, da bom spet težila otrokom, da naj se pridno učijo, ter si tako odpirajo vrata. Res da izobrazba ni garancija za uspeh, a včasih šteje vsaj kot nekaj, kar ti olajša vstop. Ni pa pravilo da nekdo ne more uspešno delat', pa čeprav po papirjih ni niti približno njegov "fah"... Le priložnost dobi bolj redko ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)