Ste opazili?

Ste opazili, da je blog, za zgolj dober teden, izginil?

Pa naj najprej začnem z eno čisto drugo zgodbo... Iz filmskega sveta. Nisem se spomnila naslova..., se ga je pa "striček Google" :)

foto:splet

Najdaljša pot. The longest ride.
Po Sparksovi knjigi posnet film... Za ženske. 😏😄
Skratka zgodba dveh mladih ljudi se, potem ko starejšega moškega rešita iz vozila, ki je tik pred tem, da zagori, preplete z njegovo življenjsko zgodbo... Hrani škatlo pisem, ki jih je pisal zdaj že pokojni ženi. Mladenka mu jih prebira...
Zakaj sem se spomnila na film?
Ta gospod, zaradi posledic vojne, ni mogel imeti otrok. Njuna ljubezen je bila, ker sta si oba, sploh pa žena, želela veliko družino, preiskušana do te mere, da se ona nekega dne odloči oditi.. On ji, iz ljubezni, ne brani ... A  ona se vrne. In od takrat se imata še rajši....

In kaj ima ta zgodba skupnega z blogom?
Ja, blog ni zaživel po mojih pričakovanjih... In rekla sem si, da ne vem, če sploh ima smisel... In spakirala "kufre", a se, ko sem "mu" obrnila hrbet, hitro zavedla, da ga pogrešam bolj kot sem si mislila, ter da je, čeprav nepopoln in ne po pričakovanjih, moj. In zame dragocen v svoji nepopolnosti.. Ter da na ta način, ko že tako in tako pridejo dnevi, ko me lastna koža stiska in duši, "kaznujem" sebe, ko si jemljem nekaj, kar mi je v veselje.
Pa čeprav komu drugemu nesmisel in "brez veze"...
Hvala vsakemu za drobna znamenja podpore... (Tisti, ki ste me v teh dneh poslušali, pa itak dobro veste o čem govorim ;)... )