Ko otroci odraščajo ...

Pred leti sva se, kot mlada starša treh predšolskih otrok, v sklopu Dneva družin znašla v skupini moških in žensk. Mlajših in starejših parov. S vsaj enim skupnim izzivom. Vsi smo bili starši ...

Kot se v skupinah večkrat zgodi, manjšina govori, glavnina pa samo posluša. In si misli svoje. Verjetno. Takrat je bil posebej glasen mlad par. Ona, da svojim otrokom ne bo čistilka, on ne hišnik ... Njuna otroka pa, pri letih, ko večina še vseh črk ne pozna, znata že skuhati juho ...
Kaj se je pletlo po drugih glavah ne vem, a sama sem ju jemala z rezervo ... Njun, še bolj njen samogovor, je prekinila gospa, verjetno vsaj petnajst let starejša od njiju ... Od njenih besed se spomnim le pripombe, da je vse to treba otroke potem (v dobi odraščanja) še enkrat učiti ... Takrat tudi njej nisem verjela. Še dobro. Ker bi me bilo "strah" že vnaprej, saj bi ji danes, s tremi najstniki v hiši, po večini prikimavala.

Ja, kolikokrat sem si v teh letih starševstva rekla:" Da le še tole "preguramo"..."
In ne tajim, da sem si marsikaj predstavljala drugače.
Lažje. Da bo šlo. Na lahko. Z lepo besedo.
Brez da se bom čutila kot zlajnana gramofonska plošča;
brez, da bom šla sebi s ponavljanjem prej in bolj na živce kot otrokom ...
In da bom, seveda, v marsičem ravnala drugače od mojih staršev ...
Pa se mi čedalje bolj zdi, da tisti afriški pregovor, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas, drži.
Le kot da je ta "vas", v zdajšnjih časih, bolj nepredvidljiva, bolj razvlečena, saj sega preko šolskih klopi, vpliva družbe in vrstnikov, pa vse do spleta ...

In potem gredo. Drug za drugim. "Letijo" čedalje dlje od domačega ognjišča. "Vse pod kontrolo" zamenjuje zaupanje, in vedno ppgosteje izročanje, ko lahko zgolj rečem:"TI jih varuj in vodi, ter blagoslavljaj njihove odločitve in korake."
Kot mama, kot starša sva posejala, kar sva mogla in znala. Zdaj se pogosto zdi, da lahko le še opazujeva in skušava usmerjati.
A skrb kot da z njimi raste ... In spet se spomnim na to, kako mi je šlo na živce, ko je kdo ponavljal, da majhni otroci-majhne skrbi, veliki..... 
Danes pa prikimavam. In nočem misliti predaleč naprej... Ker je dnevu dovolj lastna teža.