So trenutki, ki bi si jih želela podoživljati znova in znova, ter na drugi strani oni, ki se jih ne želim niti spominjati... Ker, še vedno, kot da zajoče nekaj znotraj mene...
"V redu." Odgovor. Pogost. Včasih pač splošen, drugič izmikajoč, spet kdaj pa...naravnost laž.
In to, ko čutim, da me nekdo, pa čeprav sva si blizu, ne spusti v lastno bol, me boli, trga, žge... Še bolj, ker v večini poguma za odgovor za obraten "Pa Ti?", ne zberem, ter sprejmem "igro" z "V redu."
Takih trenutkov me je kasneje večkrat naravnost sram... Zakaj smo drug z drugim tako težko pristni? Zakaj moram vedno biti, izpasti " v redu"?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Pred "ogledalom"
Včasih ne gre vse po planu. Ali pa bi bilo bolje reči, da gre redko vse po naših pričakovanjih? Odvisno koliko si dajemo, dajem dovoljenega...
-
Včasih si mi zdi, da se moči uma niti približno ne zavedamo. Nisi to kar ješ, ampak to, kar misliš si. Moč misli je skorajda brezmejna. Včas...
-
Na delovnem mestu se srečujem s starejšimi, pravzaprav tako starimi, da vedo, da je tu njihov zadnji dom pred večnostjo. In se učim od njih... -
V teh dneh se mi v glavi pojavljata dve podobi, ki sta se me v minulih dneh dotaknili. Prva sta mož in žena, ki sta se našla v letih, ko več...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)