petek, 3. junij 2016

"Kaj si bo pa kdo mislil?" in "Če bi vedel..."

Večkrat sem, tako v sebi, razočarana nad seboj. Včasih celo besno jezna. Pogosteje zaradi tega, ko nekaj nisem rekla, kot pa zaradi izgovorjenega ...
Besede, ki se v človeku zbudijo, sploh one, ki bi orisale kaj od tega, kar nosimo v sebi, kar čutimo, razen v stanju nepremišljenosti, namreč pogosto nimajo lahke poti do konice jezika ... Pretresamo, presejamo jih skozi mnoga nevidna "cedila" ...
Izmed teh, ki morejo še posebej mučiti človeka, da v sebi tehta, če bi ali ne bi, bi omenila le enega. Nevidnega, a z noro močjo. "Kaj si bo pa drug, kaj si bo pa kdo mislil?" 
Včasih bi bila to res rešitev ... ;)
(foto:dominvrt.si)
V tandemu z bujno domišljijo prebuja neverjetne izpeljave, scenarije, ki včasih mejijo na znanstveno fantastiko ... Ter bodejo na plano kot gobe po dežju ...
In ljudje ovinkarimo, razlagamo na dolgo in široko, kot bi muc hodil okrog vrele kaše, ter besede, prevečkrat, aranžiramo v celofan sprejemljive(jše)ga ...

Ja, ok, fajn, ko bi jasne besede, čeprav z ostrino iskrenosti in resnice, še dodatno zarezale ... A ko gre za lepe reči, ko gre za besede, ki bi nekoga ogrele, ko težko povemo že, da smo nekoga veseli, ko težko stegnemo roke, da bi objele? Ko...? Seznam brez kraja.

Enkrat vse dobi epilog. Če ne prej, ko hladna zemlja ostaja gluha za besede, neobčutljiva za solze in dotike, ko novih priložnosti ne bo nikoli več, ko je dokončno "prepozno" ...
In "kaj si bo pa kdo mislil" zamenjajo še ostrejši: "Če bi vedel.... Če bi lahko zavrtel čas nazaj... Zakaj nisem... povedal,pokazal, našel čas..."

Naj bo današnji dan drugačen ...
Naj se "kontrole" skoncentrirajo tam, kjer bi nepremišjenost, ko "bleknemo", razorala polja človekovega miru, kjer bi besede udarile kot strela, kjer bi pustile za sabo razdejanje ...
Naj zavore popustijo povsod, kjer bodo besede grele, risale nasmehe in objemi opogumljali ...
Bodimo drug drugemu dar. (No, na določenih relacijah, se pač zgolj potrpežljivo prenašajmo. ;) )
Kdo namreč garantirano ve, da mu bo dana še ena nova priložnost, ki se ji reče "jutri"...?

2 komentarja:

  1. Hvala,da si zapisala to, kar tudi sama, vcasih premnogokrat dozivljam. Kultura je dobra, a vcasih nas, predvsem za dobra,spontana dejanja, prikrajsa-nas in prejemnika dejanja.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Petra, hvala za odziv.
      Drug drugega naravnost ropamo spontanosti in pristnosti...ker drugače lahko hitro dobis nalepko "brez manire".
      Pa smo spet tam, pri "kaj si bo pa kdo mislil.." 🤔

      Izbriši

Hvala za dodano misel :)

Utrinek v jutru

Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...