ponedeljek, 30. maj 2016

Vse to vem. V teoriji ...

Večkrat razmišljam o svobodi ... Pa kot da ne pridem nikamor ..., kot da se mi, premosorazmerno s pregrabljanjem nevidnega miselnega sveta, odstirajo njeni novi in novi obrazi, ter mi, na trenutke, skoraj jemljejo pogum, ali pa me, ko me dosežejo, "podkurijo" ... :)
Ker svoboda ni nujno radost, ker je včasih živeti jo zares kot trn, ki te zbode tam, kjer te že itak boli ...

foto:B.Vrabec
Svoboda.
Nenavezanost.
Izpuščanje iz rok.
Opuščanje sanj.
Zreti preko.
Preko hrepenenj, pričakovanj, preko sebe ... in dopuščati, da se bo izšlo drugače, da bo od vseh skritih načrtov... ostal le oglušujoč odmev votlosti praznine, naj si bo, ker se bo drug odločil drugače-po svoje, ali pa ker preprosto ni mogoče ...
A hkrati vem, da se moja svoboda konča tam, kjer se začne svoboda drugega, ter da je dati svobodo za "ne" največje znamenje ljubezni. Ker preprosto pomeni sprejeti in ne (po)skušati, četudi na lep ali prefinjen način, "zbasati" drugega v moj kalup pričakovanj ...
Na vseh relacijah.
Vse to vem. V teoriji ...

Razlogov za to, da se "s svobodo" v zadnjih časih ukvarjam pogosteje, je več ...
Čutim, da se obdobje, ko sta moja "da" in "ne " pri otrocih imela težo, če ne že moč, počasi izteka, da se bodo odločali po svoje...in v paketu dobili tudi posledice svojih odločitev in dejanj ..., da mi bo, pri enih prej in pri drugih kasneje, preostalo le še moliti zanje, povedati moje mnenje pa, če me bodo vprašali za svet ... In, ja, boli že zdaj, ko kateremu postaja breme kaj od tega, kar sva jim skušala privzgojiti kot vrednoto, in je "sveto" nama.
In potem, naprimer, me enkrat, mimogrede, zbode prebrana misel:
Največji človekov strah je strah pred svobodo. Posledica tega je, da se nič v našem življenju ne premakne. 
Zbode, ker se nekako ne strinjam z njo;
ker, zame, svoboda ne pomeni delati, kar se mi zahoče, ampak reči tudi "ne", ko se "zdrava pamet" ne strinja s čim, kar si želim;
ker zame svoboda ni in ne more biti izgovor, da opravičim kaj, kar je v nasprotju z dano besedo;
ker zame svoboda ne pomeni, da lahko "obrnem smer", pa četudi se zdi, da se naprej pomikam po polžje;
ker svoboda nikoli ne opraviči solz drugega ...

Vse to vem. V teoriji ...
Zato bi se mi danes molitev stare mame za zdravo pamet, ne zdela več smešna ... Ker čutim, da smo ljudje, brez  Božje pomoči, "uboge s'rote" ...







Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za dodano misel :)

Utrinek v jutru

Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...