Tista rutina, ki iz oči prežene žar, in človeka spravi do tam, da je le še kot "robot"?
Tista morilska rutina, ki "ubije" veselje do nečesa, kar je bilo včasih strast?
Ne vem, kdaj se pritihotapi...
A ko vsako potezo, vsako odločitev pretehtaš s "če se splača", in preseješ skozi sito " kaj si bo pa kdo mislil", te ima že čvrsto v "krempljih"...
In človek, ne glede na leta, počasi postaja starec, saj v njegovi notranjosti, od odmeva naveličanosti in praznine nezadovoljstva, umira "otrok"... Starec s mrkim pogledom in sikajočim jezikom, ki ga pehanje za "še in še" ohromi do te mere, da ne zmore videti dlje od ure, telefona in semaforja. In je nesrečen. Ter brez smisla.
 |
| foto. Mani |
Je. ampak ne tako preprosto kot je zdrsniti vanjo...
Prevečkrat človeka do tam, ko se tega zave, si za to prizadeva, potisne življenje ...
Včasih na strašno krut način, ko iztrga iz življenja nekoga ali nekaj, kar v samoumevnosti ni bilo cenjeno, kar je bilo pozabljeno in postavljeno na "stranski tir"...
Nekoga.
Ali nek odnos.
Zdravje.
Nekaj, kar odpre oči in lestvico vrednot strese bolj borznega zloma ...
Naj bo današnji dan drugačen. Naj bo "poln".
Ne glede na to, kar bi se dalo ujeti v seštevek pod črto ...
Ker najboljše obresti, na dolgi rok, v življenju, prinašajo "stvari", ki se v dobi "vrednosti vsake minutke" zdijo "vržene stran" ...
Ustvarjajo pa "valute", ki jim ne more do živega molj, ne rja, niti slaba banka ... Ustvarjajo zadovoljne ljudi in lepe spomine. Več pa ni!
Takšnemu u(s)me(i)rjanju, oz. razmišljanju bi se lahko reklo tudi "Univerza življenja za edini napredek" *napredek srca, odprta za vse in s predavanji ob vseh urah dneva in noči ... Ali pa kot je povedal naš ljubi nadškof Zore: "Svetost nikakor ni nekaj oddaljenega in Nebesa niso neskončno daleč proč. Svetost je nekaj, kar je položeno v človekovo življenje kot ponudba, povabilo in hkrati tudi poslanstvo."
OdgovoriIzbrišiS Kompasom zagotovo smo na Pravi poti.
Vse dobro vsem želim :)
Zapisu ni kaj dodati, ali pa ...: Ljubezen se ne odraža le v izpolnjevanju množice opravil, ampak na prav poseben in svoj način v srcu slehernega ... za Večnost!; je pa lepo, da se imamo Dobro že na tem svetu. Res lep zapis. Moj poklon :)
OdgovoriIzbrišiHvala obema. In vse dobro!
OdgovoriIzbriši