nedelja, 11. december 2016

"In memoriam." Ob letu.

Kar težko verjamem... Da je že leto od večera, ko sem zadnjič, da bi slišala glas, ki bi mi zagotovil, da gre na boljše, odtipkala številko... Ne da bi vedela, da bolezen dobiva boj, ne da bi slutila, da bo z jutranjo zarjo ob vašo posteljo sedel angel, ki mu nihče ne uide ... Azrael, angel smrti.
Ljudje, ki jih imaš res rad, ne umrejo.
Le odidejo.
foto: Mani
A živijo.
V Ljubezni.
Ker ni mogoče da bi bilo drugače, ko pa so sejali dobroto ...
In Vi, botrca, ste jo.

Ja. Niso mrtvi. Živijo. Le bolj daleč so.
Kako bi jih mogel pozabiti Večni, ko pa tudi v človeških srcih ostaja tako živ spomin?
Spomin na oči v katerih je domovala prijaznost, spomin na res da drobno postavo, a veliko in tako velikodušno srce ...
Botrca, spočijte se v Bogu ... <3

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za dodano misel :)

Na pol poti do zlate ...

Včasih si mi zdi, da se moči uma niti približno ne zavedamo. Nisi to kar ješ, ampak to, kar misliš si. Moč misli je skorajda brezmejna. Včas...