Radi rečemo, da je vsak nov dan kot nepopisan list ...
Je in ni.
Je, ker mi je dana pravica, da ga porabim "po svoje", ker mi v podarjeni svobodi ponuja priložnost možnosti izbire... Včasih so odločitve preproste, drugič naporne, ko npr.kolebamo med vabljivejšim in prav, med napornim in "easy"...
Je, ker je priložnost, da iz prevečkrat samoumevnega daru novega dne, soustvarim nekaj, kar bo nekomu, drugemu ali meni, polepšalo dan, ga, čeprav zgolj z "malenkostjo", ki to ni-z zarisanim nasmehom ali prižganimi iskricami v očeh, mogoče naredilo celo tako posebnega, da bo s spominjanjem ostajal "živ" še dolgo po tem, ko bo listič z datumom današnjega dne postal zgodovina...
Nepopisan list.Da.
In tudi ne, saj obstaja "ne" v katerega sem prepričana vsak dan bolj...
Ne, ker me življenje spreminja,
ne, ker sem "danes" preprosto in neizbežno malenkost drugačna od "včerajšnjega danes". Zaradi "včeraj ".
Ne, ker s sabo nosim svojo zgodbo.
Ne, ker se, po večini s hvaležnostjo, spominjam...
Ne, ker noben danes ne more biti čisto navaden dan, ko pa že še preden sem ga zares začela živet', diši in se okuša, ker je zaznamovan z nečim, kar je v meni pustilo sled... Pa čeprav je to le par nikoli pozabljenih besed...
Ne, ker je danes "lahko" praznik "brez razloga"...
Ne, nov dan ni kot neskončna belina, ampak za vsakega unikaten relief z neopaznimi, prstom in očem skritimi brazdami in vdolbinicami, ki ga pozna le srce.
In srce edino ve, če ga sme, želi, upa deliti še s kom...
In ko se najde ta "nekdo", človeško srce bije, upa, trepeta za dva...
In rodi se "sila", ki spreminja svet. Spreminja počasi in neopazno.
Tako navznoter. Saj "dela" ljudi srečnejše in hvaležnejše...
Rodita se naklonjenost in ljubezen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)