nedelja, 21. april 2019

Ob Veliki noči....

Razmišljam o Veliki noči. O bistvu. In o praznovanju.
In o tem, če bi bilo kaj drugače, če bi Kristus živel kakšnih tisoč let kasneje? Ali pa, če bi se rodila v podobnem času, enakem stoletju? Bi mu verjela? Bi mu sledila? Bi??
Težko verjamem, da bi ob njegovih zadnjih zdihljajih ne bila gneča zijal  in firbcev, a onih, kot Marija in Janez...še vedno verjetno bolj malo...
Drugi časi, ljudje pa kot ljudje, zato verjetno podobna zgodba.

Razmišljam o kamnih, povojih, pečatih, dišavah ...
In o tistih "klikih", ko vera zares zamenja nevero, ko kot da se "odvrti film nazaj" in besede dobijo težo ...
Razmišljam o vsem, kjer mi naslednji korak otežuje, če ne že preprečuje, ogromna skala. Le ta je večkrat namišljena in votla, včasih kot da "zapečatena" le z v lastni glavi gojenim strahom "kaj bodo pa drugi mislili"...
Razmišljam o "štempljih" in nalepkah s katerimi tolikokrat "zabarakiramo" druge in sebe ...
A razmišljam tudi o onih drugih "kamnih", ki jih v zidove zlagamo okrog sebe ... Ker nam tako "govori" glava. A v srcu in duši (p)ostajamo vedno bolj sami, otožni. In "revni".
Razmišljam o "štalah" in "bedi" v katerih živimo, pa čeprav se naše zloščene mize šibijo od dobrot ...

Razmišljam.
In pridem do tam, da vsakdanjim "križanjem" ne bo konca, da velikim petkom ni moč ubežati ...
Razmišljam kdo v teh zgodbah, če nisem trenutna "črna ovca", sem jaz?
Janez?
Rimski stotnik?
Eden od razbojnikov?
Peter ali nejeverni Tomaž?
Veronika?
Ali mogoče Pilat ali le nekdo v nahujskani množici?
Na trenutke vsakdo izmed teh.
Le Marija, močna žena pod križem, tako malokrat ...
Izreči  "zgodi se" ..., to je težek križ...in milost.
V zadnjih tednih poslušam Rupnikove nagovore...
Najti milost pri Nekom... Dati Mu prostor v življenju do te mere, da mu prepustiš lastno življenje, da naredi s tabo, kar hoče... Marija in Jezus, sta edina to v polnosti zmogla... Ostali padamo. Eni redko, drugi pogosteje.
A vedno in povsod, ne glede na "kostum", ki mi ga nadene "ego", je Vstali moj brat...

To sem razmišljala medtem, ko me je mala z veseljem čakala, da ji z visoke police podam krstno svečo za k vigiliji ...
Vstali Gospod, nenehno razpihuj te ogeljčke otroške vere... V mladih in manj mladih krščenih...
Kristus je vstal! Aleluja!
Resnično je vstal! Aleluja!

Blagoslova v prazničnih dneh.... 

2 komentarja:

  1. Krasen zapis, ki zbuja razmišljanje...naj nam daje upanje...
    Aleluja.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za odziv.
      Naj se v naših življenjih zazna odmev vesele aleluje...

      Izbriši

Hvala za dodano misel :)

Utrinek v jutru

Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...