Vsi za enega, eden za vse?

Če kdaj, potem narod diha kot eno, ko posameznike združi navijanje za "naše". Najpogosteje športnike. Takrat gre navijaška pripadnost tako daleč, da je, sploh zmaga, stvar tudi onih, ki so le komentirali s kavča:"Smo zmagali, smo prehiteli..."
A zgodbe "naših" in "vaših" imajo nešteto izpeljank. Redki so ljudje, ki so samozadostni. Večina želi pripadati. Nekomu. Najsi bo dvojini, družini, ekipi, skupnosti... Skupaj smo kot močna vrv, sami pa kot peresce, ki ga hitro potegne vase vrtinec egocentričnosti, ki iz uspešnih  posameznikov dela osamljene, zagrenjene, razvajene in vsega naveličane starce v mladih telesih...
Rabimo bližino, podporo, dlan nekoga.
Vse to je super, v rast, blaginjo in blagoslov. A le dokler zato, ker me je razočaralo dejanje tvojega "tovariša", z gnilimi jabolki ne začnem obmetavati tudi tebe (ki sem ti v momentu greha tvojega kolega pozabil vse, kar si dobrega storil zame),  ter vseh po vrsti, ki bi lahko "dišali" kot "črna ovca".
In, da bi upravičil svoje obnašanje, ne le posplošujem, ampak celo trosim laži, ki netijo sovraštvo...

In točno to počnemo.
Ker so nekoga, čeprav bolj v stiku "rekla-kazala", mimo sodnih vrst, z medijskim linčem, javno obsodili, zdaj z istim žigom žigosamo vse, ki jih druži ista poklicanost.  To je kot bi trdili, da vsi šefi sprejemajo kuverte pod mizo, vsi cigani kradejo, vse vzgojiteljice neprimerno postopajo do malčkov, vsi...
Katerikoli od teh "vsi" je krivičen. Lahko da do 99-tih od 100-tih...
In vsi ti "vsi" sejejo nezaupanje, ki lahko hitro preraste v sovraštvo tudi do 99-tih poštenih, požrtvovalnih...

Naenkrat v deželi, ki je zrastla iz krščanskih korenin, postaja moteča puščica v katero nekdo drug, ne ti, prostovoljno da svoj dar... Narobe svet. Vzdihujemo za francosko gotsko lepotico in preziramo te, ki so oskrbniki naših...
A da ni res? Bojim se, da je in bolj od naslova drži, da zaradi enega kar vsi po vseh...😔