sreda, 25. marec 2020

Biti mama ...

Materinski dan. Koliko obrazov so že imeli zame ti dnevi v minulih letih ...
V šolskih letih so nam še "vsiljevali" 8.marec, v prvih "najst" letih pa je bil to eden tistih dni, ko sem se počutila bolj odraslo tudi zato, ker sem, brez da bi vprašala, če lahko (kar je bila tedaj še čisto običajna praksa), zapravila kak privarčevan dinar ...

foto:Mani
A čisto nov obraz je dobil ta dan, ko je v meni prvič raslo malo dete. Še danes me gane, ko pomislim na vsa tista čustva, prepojena s hvaležnostjo in radostjo ...
A z leti se v materinstvo, poleg radosti ob prvih nasmehih, obožujočih pogledih malih očk, prvih korakih, objemih, risbicah... poleg skrbi, ker rastejo zobki, nagaja trebušček, zraste buška..., vrine še kaj, kar boli, pa čeprav se na zunaj nič ne opazi ...
Malim bučkam, ki so se sprva umirile, ko so privile k mami, zdaj večkrat noge zacepetajo v trmi.
Jezički, ki so prve zloge zložili v težko pričakovani ma-ma, rastejo hitreje od teleščka, in zdaj najbolj obvladajo "ne" in "ne bom", ter večkrat sikajo, zarežejo v mamino dušo, katera brazdo nato spere s solzami ... Ob takih trenutkih me spreleti, da vsako lastno oporekanje mami zdaj plačujem s tako obrestno mero, ki neskončno presega prevelik delež, ki si ga ob posojilih jemlje banka ... Bi se našel kdo, ki bi pomodroval, da se vse vrača in vse plača? ;)

foto:Mani
Ja, "biti mama" ni vedno romantično lepo, ampak kdaj, na trenutke, človeka spravi celo do tam, ko se zdi, da več se pa ne zdrži ... Tako se lahko zgodi, da kdaj tudi dan, kot je današnji, pridobi malce pelina ...
"Biti mama" ni nekaj, kar kdaj izklopiš.
"Biti mama" ni kariera, niti življenjski stil, ampak poslanstvo, ki ti ob vsakem dodatnem letu tega "staža", krepi zavest, da navkljub trudu, predanosti, najboljšim namenom, nimaš garancije "uspeha", a je vseeno ravno ta vloga tisto, ki ti pomeni največ in življenju da nov smisel.
Zato v tem dnevu s hvaležnostjo mislim na moje starše, še posebej mamo, in na vse druge može in žene, ki so zaznamovali moje življenje;
zato sem v tem dnevu še posebej hvaležna za dar materinstva in nama podarjena življenja otrok;
zato v tem dnevu prosim, da bi si dala dopovedat', da (bi) se, navkljub vsemu, kar prinašajo leta odraščanja in se s človeškimi močmi zdi noro težko, najbolj obnes(lo)e "zgodi se" in "izročam vse"... Pa čeprav to (večkrat) pomeni le molčati in zavzdihniti Bog pomagaj...

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za dodano misel :)

Na pol poti do zlate ...

Včasih si mi zdi, da se moči uma niti približno ne zavedamo. Nisi to kar ješ, ampak to, kar misliš si. Moč misli je skorajda brezmejna. Včas...