Ko se v mislih prepletajo kokoši, drsalke, otroci... ;)

 Več poučnih zgodb pripoveduje o "podtaknjenih" jajcih v gnezdih pod skrbnimi kokljami... Nenazadnje, če se iz njih kaj naučimo, niti ni pomembno, če so resnične ali izmišljene.
Ena pripoveduje o koklji, ki je od strahu "norela" ob obrežju ribnika, ko je komaj izvaljeni "piščanček" zaplaval kot račka. In spet druga, da se je med kokošmi pasel tudi jastreb, kajuh (ali kakor koli mu že kje rečejo), ter z občudovanjem opazoval "kuro" iste vrste, ki je jadrala po zraku, a hkrati ostal gluh za opomine drugih živali, ki so vedele, da pravzaprav ni kura ...

foto:med.over.net

 Večkrat se v sebi vprašam, če se kdaj ne obnašam podobno kot ta perjad, če mi kdaj ne "paše", da "mladički" kljuvajo okrog mene, pa čeprav slutim, da je načrt zanje čisto nekaj drugega in njihove lastne sanje drugačne ...
Če jim kdaj, navkljub v besedah prikazani "svobodi odločitve" ne pristransko olepšujem pot, ki bi jo sama izbrala na podobnem razpotju, ali pa zato, kar je še slabše, ker se mi zdi zgolj bolj "varna", manj tvegana ... Najmanj boleče  bi namreč bilo, če bi ti "naši" človeški "mladički" ostali v našem vidnem polju, a na ta način bi bila starša kot gospodar, ki najbolj "atletskim" kokoškam, ki jim je svet v ograjenem vrtičku premajhen, pristriže peruti ...
Na misel mi je prišel še dialog med mamo in hčerjo iz krasnega filma Ice princess.
Imeli sta visoko ambiciozne načrte za hčer... A nazadnje se dekle tam, ko se ji odpirajo najbolj zaželjena vrata kolidža, odloči za drsanje, ter mami, ki ji očita, da se odreka sanjam, mirno odvrne:" Odrekam se tvojim sanjam. Grem za svojimi..."

Otroci da morajo prerasti svoje starše ..., pa čeprav se ob tem starš, še posebej mama, kdaj počuti kot koklja, ki se ji "meša", ker ji je račka iz NEpodtaknjenega jajca zaplavala po vodi ... Ob večih "mladičkih" iz istega gnezda se ne konča ob ribniku ... Ne, naslednji kot da hoče "jadrati" po zraku ali pa graditi mostove ...
Kakorkoli, da le imajo sanje, pa čeprav se te pri najmlajših kažejo zgolj v domišljiji ob regratovih cvetovih, listih, lučkah..., ki postanejo "magične" sestavine "mastechefa" v domačem kupu peska ... :)

 Kam sem zajadrala ... Pa sem le želela ubesedit' to, da mi je včasih dolgčas že, ko zgolj vem, da se bliža čas, ko nekoga lep čas ne bo, in da me "stisne" že vnaprej... Pa čeprav mu iz srca privoščim, da sledi lastnim sanjam ...