Sočutin :)

Trg se šibi od ponudbe… Tudi na področju zdravil… Žal, vsaj po mojem, je pogosto zadaj (le) denar… Zgražamo se nad alternativci, ker se večkrat zdi, da v "nesreči" bolnega človeka zavohajo denar… Do lekarn, kot ambulantnih shramb, smo malce prizanesljivejši, a na žalost se na trenutke zazdi, da z uradno medicino ni nič kaj drugače. Prevečkrat blaži posledice, a ne išče vzroka…

Ne vem, če je normalno, da lep delež prebivalstva redno prihaja v lekarno po "fasngo" in jo navkljub temu, da so ti zdravilni bonbončki pogosto manjši od srajčnega gumbka, odnaša v vrečkah… Ne vem, a včasih me res obvlada misel, da ponudnike najbolj skrbi lasten žep in ne učinek … Tako se zgodi, da spregledamo kaj, kar bi nam bilo v pomoč, tudi ob uradni medicini. Že res, da naravna zdravila in pripomočki, ki ne izvirajo iz laboratorijev farmacevtskih velikanov, včasih ne "primejo" tako na hitro kot skrbno izbrana sestava tabletk v pretisnjenem omotu, a treba je priznati, da so prizanesljivejša do našega organizma kot celote… Možen vzrok naše nezaupljivosti je lahko tudi, pa čeprav se čudno sliši, dostopnost zdravila… Če je prepoceni, celo zastonj, pa že ne more biti kaj prida… Nekaj v tem stilu…

 SOČUTIN FORTE ni novo zdravilo, le v novi preobleki. Gre za zdravilo brez recepta, dosegljivo v specializiranih ustanovah. Lično pakiranje vsebuje 59 granul za z rokom trajanja neomejeno zunanjo uporabo in notranjim učinkom. Je popolnoma varno, tako, da ni potrebe niti, da bi ga skrivali pred otroki.

Izčrpna navodila odsvetujejo uporabo le ljudem, ki so preobčutljivi na spremembe na bolje. V času nosečnosti se v dobro čudeža, ki bo zamežikal v ta svet, priporoča uporaba obema bodočima staršema, posebej je priporočljiv odmerek med vožnjo, ko obtičimo v prometnih zamaških, skratka res "revolucionarno", a pogosto ne le pozabljeno, ampak tudi zavračano in prezirano zdravilo, ki kot možne stranske učinke navaja npr. bolj vestno izpolnjevanje dolžnosti, povečano zanimanje za najbližje, ter tako lahko možne močne vplive na medosebne odnose.. Za našo deželo, ki slovi po "favšiji", je še posebej zanimiv stranski učinek opuščanja zavisti in opravljivosti…

Zdravilo, pod drugim imenom, koristim, pa čeprav, priznam, ne dovolj pogosto. A, ker programska shema dopušča jemanje po potrebi, to ni noben problem…

Sem pa v sicer res izčrpnih navodilih pogrešila še eno, na lastni koži, preizkušeno lastnost, ki se sliši neverjetno, a preverjeno deluje… Zdravilo je možno z ljubeznijo in toplo mislijo uporabljati tudi v prid drugega. Še več, učinki vestne uporabe drsenja med prsti, zavestno darovane za nekoga, dosežejo tudi tistega, ki sam to zdravilo vztrajno zavrača…

V generacijah pred nami ni to zdravilo manjkalo v nobeni hišni lekarni. Še več, ljudje so ga nosili ne le po torbicah in žepih, ampak so si ga, za slučaj nespečnosti, pripravljali tudi pod vzglavnik…

Pred leti, je naša, zdaj že pokojna stara mama, ki ji je starost naložila težek križ, saj v njen dan ni pronicala svetloba sončnih žarkov, v desnem žepu predpasnika redno nosila ta zaklad. Zdravilo? Zaklad? Ja, pa čeprav se tega v polnosti zavedam šele zdaj. Čeprav njen znoj ni več rosil domače grude in njen korak ni več hitel med štedilnikom in mizo, še manj med hlevom in njivo, in si je v svojem svetu brez svetlobe težko zaprla gumbe in zavezala ruto, je opravljala neprecenjivo delo, ko so ji za blagoslov vseh njenih dragih, pa tudi vseh, ki so le prestopili naš prag, med prsti drsele jagode…

Ja, že leta in leta to "zdravilo" nosi ime rožni venec ali bolj znano ljudsko ime molek in njegova glavna sestavina je redna molitev…

Se smejite, odkimavate z glavo? Preizkusite, vztrajajte, nad učinkom boste presenečeni… Zase si želim, da bi mi ga tekom življenja uspelo redno uporabljati in tako ne bi služil le za dekoracijo, po preteku mojega roka uporabnosti, ki se bo zame zgodil ob mojem poslednjem izdihu, pa našel mesto pri mojih otrocih.

Globalna ideja o zdravilu izvira od papeža Frančiška. Pri nas je bil najprej izdelan  kot zahvala sodelavcem Karitas, nagovarja tudi farane v posameznih slovenskih župnijah. Bog daj, da bi zaloge hitro pošle, še bolj pa, da bi jagode pogosto drsele med prsti…

PRVOTNO OBJAVLJENO NA:v/na Časniku.