In idealen čas za brskanje med papirnato "solato"..., da se misli umirijo...
Tudi tole sem našla... ;)
Včasih se mi za trenutek zazdi, da bi dala vse, da bi pričakovanje zamenjala gotovost... Skoraj istočasno se me dotakne misel, da bi me ravno gotovost, prepričanje, da imam "sonce" v svojih dlaneh, osiromašila... Ne bi se več čudila, ne bi več pričakovala, ne bi več hrepenela..., življenje bi izgubilo kopico najtoplejših odtenkov...
Koliko lepih presenečenj se zgodi, ker pričakovanje daje dih sanjam,
koliko lepih misli se rodi, ker se, ko ni ušes, ki bi slišala, pogovarjam s s t(T)eboj,
koliko smeha, ko uspeva istim besedam dati enak pomen,
koliko solz spolzi, ker me greje hvaležnost...
Slutim, pravzaprav vem, da ne znam, nočem izpuščati stvari iz svojih rok, ker se bojim... Bojim, da ostanejo le spomin, a hkrati zatrepetam, ker vem, da jim, ko si lastim, vzamem elan...
Ko me, kot nocoj, zajamejo misli, pa se mi še sanja ne od kod so, si želim, da bi jih izrekla, da bi jih tako rešila pred pozabo...
A se bojim...
Ker se tako rado zgodi, da izrečene misli, postanejo nekaj, kar ne gradi mostu, ampak poglablja strugo.... In ko molčim, siromašim dva. Drugega in sebe.
Pritrdim iskrenemu zapisu avtorice bloga - z zelo pomenljivimi besedami V. Havla: "Največja vrednost je biti nekdo za nekoga." in "Biti, se pravi biti po drugem, biti se pravi biti zaznan.", pa vendar, navkljub vsemu je strah človekov najhujši ustrahovalec. V vsej svobodi, ki jo podarja Bog, pa je v moči posameznika potrebno samo: »Upati si.« (...) Nadaljevanje sledi. Blagoslov. Vedno.
OdgovoriIzbriši...zanimivo, da ste citirali Havla, ki ga večkrat citiram tudi jaz... http://sepet-med-nama.blogspot.si/2015/01/le-clovek-sem.html?m=1
IzbrišiNaj dodam še eno njegovo:
"Upanje ni prepričanje, da se bo nekaj dobro izšlo, ampak prepričanje, da je nekaj smiselno ne glede na to kako se izide."
Vse dobro :)
Ob takem zapisu človeku ni težko ostati brez besed.
OdgovoriIzbrišiResnično in navdihujoče.
"Jadranje" je res "globoka" avantura.
Hvala :)
Uuu, sem pa kar pošteno zagrela z lasmi pokrite kanalčke, ko sem v zapis vpletala jadranje... ;)
IzbrišiIn v tem je čar, ko imamo vsak svoj pogled, drugačne podobe in lastne primerjave... :)