Kosilo, ko pri nas ni nikogar, ki bi ne bil lačen ;)

Ena izmed jedi, ki so je otroci vedno veseli, je zagotovo pica. Včasih mi je delalo preglavice testo. Enkrat pretrdo, drugič je preveč vzhajalo in posledično so na krožnikih ostajali robovi pice ... Poskusila sem par možnih variant. Največkrat sem se odločila za varianto s pivom. Iz zlatorogove zakladnice.
Dokler nisem dobila recepta od gospe, ki izhaja iz družine, ki gurmansko zna razvajati brbončice. Kako ne, ko pa jim je to skoraj položeno v gene. Nima vsak dedka, ki je v osemdesetih imel kuharsko oddajo, izdal knjigo..in kuhal vsej takratni "smetani", vključno s Titom. Mojster Ivačič.

Sestavine:
400-500g moke
1 kocka kvasa
1 žlička medu
1 žlička kisle smetane
2 žlički olja
1 skodelica mleka
1 kavna skodelica vode
sol (sama testa, kadar ga nameravam obložiti s šunko, ne solim, saj je v le-tej in siru soli več kot dovolj)

Sama testo razdelim na dvoje, saj ga je količinsko dovolj za dve pici v velikosti pekača pečice.
S čim obložiti pico, je stvar okusa, a v sezoni špargljev bi bilo noro pozabiti nanje. ;)

Pečem jo v predhodno, na maksimum, ogreti pečici...in nato pečeno posujem z origanom.
Njami!
Poleg pa le še skledo sveže solate in kosilo je pripravljeno.
Dober tek!


p.s. Recepti se bodo, od zdaj naprej, zbirali pod zavihkom Prazen žakelj ne stoji pokonci.