Nastopajoči pridno vadijo, plakati že vabijo,
firbčneži pa jih spremljamo tudi na fb strani...
Spodaj je moj lanski vtis. Mogoče koga premami, da si katerega od predvidenih datumov da v plan ... Garantirano bo domov odšel malenkost "drugačen"...
Pa še nekaj.
Lani mi je prišlo na ušesa, da je pa pasijon za otroke prekrut. Aja? Filmi in igrice, kjer se pobijajo na veliko, pa ne? Pravzaprav se mi zdi pasijon en noro lep način, da otrokom pokažemo, da odrešenje ni mala stvar. In otrok, ki si ogleda pasijon, zagotovo na vprašanje o pomenu velike noči nikoli več ne odgovori, da je to praznik, ker pride velikonočni zajček ... :)
Sinoči, ko smo se tam okrog polnoči pod vtisi pasijona spravljali k počitku, nisem našla besed, ki bi zajele vsaj približno to, kar se me je v večeru dotaknilo... Še danes jih nimam...
Bilo je enostavno tako zelo dotikajoče, da me je na trenutke spreletel srh in se mi je koža naježila,
in kar težko sem tolažila otroka, ki ga je bilo strah pred upodobljenim hudičem, ter je umikal pogled pred okrvavljenim Križanim...
Z "zvočnimi" efekti je pomagala še narava sama, saj je v trenutku, ko je na križu umiral Sin, v srhljivost dodatno zarezal grom in nebo je prerezal blisk ...
Ne najdem besed, a čutim, da odmeva v meni..., in ne da mi miru, da ne bi za tole, pa čeprav se je do mesta ob Savinji treba malce dlje zapeljati z avtom, navdušila še koga... Greš Ti?
Zanima me, kako boš uprizorjeno "tragedijo" Božjega Sina doživel ti.. ,
še bolj pa kako te bo dvignila novica, da je grob prazen, da je vstal in živi, da smrt nima več moči, kako te bo v novo upanje in radost ovila mogočna aleluja... Naša oma pravi, da ji radost teh glasov odzvanja v glavi vsakič, ko pomisli nanje ...
Besede režiserke v dramskem listu:"Posebnost Laškega pasijona so liki iz prologa(duša, smrt, hudič), ki se pojavljajo skozi cel pasijon ter so nekakšen most med nebom in zemljo. Duše nastopijo na Oljski gori in ponazarjajo najhujše trpljenje človeka, ki je posledica največje teme in zla na svetu. Prihajajo iz globine grobov in so v oblasti smrti( ki je, mimogrede, strašljiva s svojo koso). Prosijo Jezusa, naj jih reši njihovih bremen, svet jih duši in so v najhujši temi brez luči. Jezus prevzema njihova bremena nase, gre v njihovo smrt, čeprav je on sam brez greha, popolnoma čist, brez vsakršne krivde, nedolžen kot jagnje. To je pasijon. Jezus se popolnoma potopi v človeka, stopi v Adama in z besedami:"Tvoji volji, Oče, se izročam, opere Adamov greh. Duše gredo za križem, na Golgoto, sledijo Jezusovim stopinjam, z njim umrejo, a odrešene vzcvetijo ob Mariji."
p.s.:Preberite še novejši zapis.
sreda, 25. februar 2015
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Utrinek v jutru
Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...
-
Večkrat me je že spreletela misel, da pravzaprav vedno čakam. Nekoga. Nekaj... In vedno bolj se mi zdi, da bo tako da poslednjega diha. O t...
-
Naj-želja, naj-sanje, naj-pesem, naj-okus, naj... Nešteto "naj-ev" imam-o. Največjih, najboljših, najlepših... in lepo je misliti ...
-
Pride obdobje v življenju, ko so urniki septembrskih popoldnevov teh, ki nam je podarjeno, da nas nekdo kliče mama ali ata, polni roditeljs...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)