Jaslice namreč...
Božično čas pa res hitro mine ... Kar težko mi je, ko figure drugo za drugo jemljemo iz zdaj čisto izsušenega mahu ... Kot bi se navezala nanje, čeprav so bile v teh tednih od božiča, po začetnem navdušenju, prevečkrat prezrte v svoji bogati sporočilnosti ...
Ne morem, da se ne spomnim vsakoletnih nestrpnih zakajev najmlajših otrok, ko vztrajava, da božične lučke prižgemo šele na sveti večer... Tako sem enkrat, ko nisem imela odgovora na ta zakaj, rekla, da so ti, ki "prehitevajo", verjetno izgubili koledar. :) Ja, pričakovanje je tisto najlepše, tisto med "še ne" in "potem" ...
V jaslicah je spomin vseh najinih božičnih večerov, še bolj pa vseh najinih, desetkrat po štiri tedne dolgih adventov...
Pred leti je ati jaslice zavaroval z ograjico, da bi jim tako malo podaljšal življenjsko dobo ...:)
Kako lepo je bilo, ko so se drobne "bučke" ob večeru nagnetle in se naslanjale na ograjico, ter prevzeto zrle na s svečkami obsijane "naše" betlehemske poljane ...
Iz drobnih so zrasle (pre)brihtne glav'ce, ki se, ene bolj od daleč, druge pa že čisto na "ti", spogledujejo s teto Puber ...
Tako so jaslice že drugo leto nastale popolnoma brez pomoči najinih rok ...
Bojim se, da prehitro pride čas, ko bova vanje spet zrla podobno kot na začetku-sama...
S to razliko da, če Bog da, bo nekje kateri od najinih otrok pripovedoval spomine naših božičev radovednim "bučkam" z zvedavimi očmi ...
Ne bom, niti ne morem, še manj smem, otrokom pristriči krila, da "polete" v življenje ...
A na tihem si želim, da bi bil tisti njihov "nekje" blizu, predvsem pa da bi mi bila dana modrost, da bi zmogla otroke "spustiti" in živeti to, kar verjamem ...
Da so dar in ne last...
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiLahko bi rekla, da sem po naključju naletela na vaš blog, čeprav ne verjamem v naključja ampak v božji načrt.
No jaz sem mama šestih otrok in pol jih je že zletelo iz gnezda, dva se pripravljata, zadnja -najstnice je pa tudi zaljubljena. Pri nas že mali prstki, trenutno osmih vnukov prestavljajo figurice jaslic. Seveda smo jih tudi mi že zdavnaj pospravili. Toda jaslice pri meni živijo kar vso leto, saj uživam v izdelavi figuric. No poleti imam premor, ker se moje roke posvečajo zemlji in ne glini. Otroci pa neizmerno uživajo v podobah ljudi, živali...
Lep pozdrav
Majda
Majda, pozdravljeni in dobrodošli! :)
IzbrišiHvala za vaš odziv, torej že "uživate" blagoslov, ko gledate svojih otrok otroke... Bogu hvala.
Če figurice izdelujete sami, pa verjamem da se advent precej podaljša ;) No, pri nas glede tega še vedno "računamo" na Miklavža... Najmlajša pa, ki rojstni dan in god praznuje še v božičnem času, si že par let zapored "izgovori" figur'co za v jaslice, letos se jim je tako pridružila kamela...
Vse dobro, naj se pod vaši prsti glina prepusti in ob vaši skrbi tudi zemlja bogato obrodi :)