In, ko se znajdeš v trenutku, ko si lahko s sklonjeno glavo le priznaš, da bi tokrat tole z oslom še kako veljalo tudi zate, ker je še trmasti dolgouhec bolj brihten...., se, po pravici, jeziš nase...
In v glavi premlevaš, pa tuhtaš, kalkuliraš, iščeš varianto, kjer bi bil volk sit in koza cela...Pa se najprej, kot Feniks iz pepela, ponudi misel, da boš jasno in glasno povedal kar "drugi strani" gre... Jasno, da popolnoma upravičeno... ;)
Dokler se ego ne začne počasi umikati, skupaj z užaljenostjo..., ter skušaš vsaj prisluhniti glasu, ki ti šepeta, da si bil bedak, ker nisi vprašal, ker te je bilo strah vprašat'...
Ja, kdor jezika špara, kruha strada...
In tokrat sem ga "puhnila" jaz. In možev:" Ti si tud'....", bo upravičen...
Če se že poigravam s pregovori, pa lahko dopišem še enega, ki ga nimam rada, ker se zdi "glup" in je skregan z mojo življenjsko filozofijo:"Dobrota je sirota. .."
Ljubši, prav tako primeren, je :"Vsaka šola nekaj stane..." In če se kaj naučimo iz nje, je bilo vredno....
No, zdaj sem se izkašljala, gremo naprej... ;) Ker čeprav "življenje ni praznik, ampak delovni dan...", je danes pri nas praznik... Spet je torta na mizi...in ne bom ji pokvarila okusa.... :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)