Obrazi preobrazb ...

Zadnje čase, vsaj zdi se mi, pogosto naletim na izraz "preobrazba", ki v meni, nehote, obudi spomin (tudi) na Kafkovega  "hrošča" ...
V teh, t.i.preobrazbah stavijo, na eni strani zgolj in le na "fasado", v drugih pa, s predpogojem vztrajnosti, trme(?) obljubljajo "sanjski geštel"... In tako se ulice, splet, sploh pa glave po Božji sličnosti unikatno ustvarjenih bitij, po večini ženskega spola, polnijo z "barbikastimi" ideali, ter verjetno zakrivijo prenekatero nepotrebno stisko v teh, ki ne ustrezaj(m)o normam, sploh po centimetrih ...

Zunaj, v naravi, se v teh dneh dogaja  drugačen "bum", pravzaprav eksplozija prebujanja.Tu se lepotni ideal skriva v ozeleneti, pognati, zacveteti..., skratka čar je v prepustiti se letnemu času ...
Velja za cikel letnega časa narave in še kako tudi za "letne čase " življenja ...
Je res izklesano telo tisto, kar nam pomaga premikati gore?
So sanjske trepalnice dovolj, da se, v čudenju, zmoremo s hvaležnostjo ozreti okrog sebe?
So dovolj, da zaznamo iskrico, solzo v očeh nekoga, ki si želi biti zaznan v lastnem čutenju?

Votlo deblo mogočne lipe

Ali pa se, ravno zato, ker se oziramo čedalje bolj zgolj v svoj popek, povečuje možnost, da se "sredica", ki sicer kljubuje obrazom časa, izvotli...ter tako slej ko prej postanemo kot lipa, ki je privabljala pogled, a se je njena "sled" v svetu končala z njeno zadnjo zeleno pomladjo, ker je deblo odmevalo od votlosti praznine?

Prava preobrazba je več od fasade, več od kalupa ...
Je kot bi cepil "divjaka" ...
S to razliko, da je drevesce včasih dovolj "zarezati" zgolj enkrat, človeka pa življenje kleše, rani, oblikuje nenehno-če se ne prostovoljno osami ...
Preobrazba, ki si pri človeku zasluži to ime, je nenehen proces, ki človeka oblikuje, ter sledi ni moč odstraniti tako preprosto kot "gelish". Prej bi jih bilo moč primerjati s tetovažo ...
Preobrazba je več kot zamenjati velikostno številko ...
Je spreminjanje "dimenzije" srca,
je pojačati občutljivost "senzorjev" za drugega, ki stopa v odnos,
je "delete", a redko "escape", ko je treba odpustiti in dati novi priložnost ...
Preobrazba je postajati bolj človek ...
In tu emšo ni več sovražnik, ampak zaveznik ...
Ker živeti dolgo, dlje, ne pomeni zgolj okušati "ugašanje" mladosti, ampak pomeni več in več novih priložnosti za plemenititi, ter se hvaležno ozirati nazaj.
In kljubovati času na način, ki svet spreminja na bolje.
Ker v njem pušca edino sled, ki ostane ...
In ima nešteto obrazov ...
Ljudje ji pravimo l(L)jubezen.