Današnja mladina

 Ko ste prebrali naslov ... Čisto iskreno, na kaj ste najprej pomislili? Kakšen "okus" sta ti dve besedi  prebudili v Vas? Nočem posploševati, a nekaj mi pravi, da po večini ne ravno superlativov... Iz leta v leto namreč poslušam/o kakšna da je današnja mladina, ter da včasih ni bilo tako...
In ravno o tem kakšna da je današnja mladina, ter da včasih ni bilo tako, bi Vam rada nekaj rekla. Nocoj. Zdaj, ko so vtisi še tako zelo živi ...

foto:Fb

"Pol" naših otrok (beri:dva) je doma, dve prideta kasneje. Na večer. Podobno kot že cela dva tedna. Prideta veseli, z žarom v očeh, a tudi utrujeni ... Letos sta namreč del animatorske ekipe.
  Danes s(m)o končali z oratorijem(klik: In kaj je oratorij?  ).

Oratorijsko okrašen atrij

V tem tednu se je v župnjiskem atriju vsak dan zbralo okrog sto otrok. Pričakalo jih je sedemnajst animatorjev, ki so se, pod vodstvom župnika Klemna, na ta teden intenzivno pripravljali. Hkrati pa je oratorij tudi lep zgled sodelovanja z domačimi podjetji, ki za blizu 120 želodčkov "častijo" kosilo.

Že res, da oratorijska zgodba v slovenskem prostoru ni več novost, saj je od prvega oratorija že blizu trideset let, le pri nas včasih ni bilo tako... 
 In verjetno tudi zaradi tega še bolj cenim možnost in priložnost, ki jo oratorij daje našim otrokom, ko se, nekateri že pred vstopom v prvi razred, pa preko šolskih let, oblikujejo ob glavnih oratorijskih likih, ki so vzeti iz leposlovja, Sv.pisma ali življenjepisov svetnikov (letos Marija, prej pa od Momo iz Pazi čas, do Jona in junakov iz Zgodb iz Narnije..), ter dorastejo do točke, ko na oratoriju ne zgolj preživijo teden, ampak sprejemajo odgovornost, ter svoj čas, talente... dajo na razpolago za druge, mlajše ...

priložnostni oratorijski band

Ja, današnja mladina ... Nemogoče jih je zmetati vse v en koš ...
In nocoj sem nanje res ponosna.
Biti vsak dan sedem ur popolnoma na razpolago, četud' se ti v tistem trenutku mogoče res ne da, je znamenje, da odraščajo v čuteče ljudi, ki so sposobni, za dobro drugega, pozabiti nase ... In zato, prihodnost ni siva, še manj črna. V vsakem človeku je dobro, le pravi človek mora potrkati na njihova srca ... in tako se pišejo najlepše, tiste "srčne" zgodbe, ko se čuti, da letošnji oratorijski naslov Dotik nebes še kako velja za vsakega izmed njih, saj so velik dar ne le za najbližje, ampak tudi za prijatelje in družbo kot celoto... V njih je volja in moč, da z malimi koraki spreminjajo svet ...
Zato, sem vesela, hvaležna,ganjena in ponosna. Ne le na naši dve, ampak na ves team!

Bogato fotogalerijo pa lahko pogledate na fb strani ;)