Že res, da je marsikaj lahko privzgojeno, a kot da se na ta način pridobljena lastnost ali vrlina, po intenzivnosti, niti približno ne more primerjati z nečim, kar smo prinesli na svet, z nečim, kar nam je že prirojeno ...
Le eden od štirih otrok je strasten opazovalec. In po večini manj govori ... (Ja, fant je. ;)), a navdušeno vzklika " 'lej!" vsakič, ko opazi kaj zanimivega. Že od malega. Takrat je vso pozornost namenjal "vakijem" (vlakom), danes mu ne uide nič, ne "luknja" sredi strmega gozdnatega pobočja, ki jo opazi skozi avtomobilsko okno, in mu že buri domišljijo, ker bi lahko bila jama, ne prestrašen zajček ob robu jase, ne komaj centimeterska žabica, ki skaklja med sadikami, ki jih je poslan zaliti ...
Ja, lahko jih vzpodbujaš:"Glej! Vidiš?", in to pri nas počne ati, a to ni isto, kot ko to počnejo iz sebe, s strastjo ...
Vsi v enakem okolju ... Gledam jih.
Kar je enemu muka, je drugemu v veselje ...
 |
| Crtljivi krap (foto:Ana R.) |
Kako se z ljubeznijo dotikata živali, kako pestujeta kozličke ... In ni mi jasno kako jih ločita. Meni so vsi enaki, še to če je fant ali punca ne vem, če jih ne vidim od zadaj ...
Gledam jih, sploh mala dva... in si želim, da jima teta Puber, ko pride, ne bi vzela tega navdušenja, ki sem ga tolikokrat deležna tudi sama ... Iz njiju prekipeva vsakič, ko pripovedujeta kako sta jelenčka Pikija prinesla okrog s kruhom ali koruzo, ter se dotikala njegovih rogov, kako se je krap pustil ujeti, in med smehom komaj uspeta povedati kako je pes bežal pred kozo ... 😃
Kar je enemu muka, je drugemu v veselje ... Tudi, ko sosedova mačka podtakne mladiče na naš skedenj ... Mala se je, ko smo ji povedali, da toliko muc pač ne moremo imeti, vrnila s seznamom (bolj je spominjal na čakalno listo ;)) teh, ki jih bodo vzeli ... Nazadnje bodo pa vsi doma, ker so ostale mame nad mačkami navdušeno približno toliko kot jaz ...😏
Gledam jih...in se čudim ..., hvaležna, da jim je prirojeno, pa sploh ni važno po katerem kolenu, marsikaj od tistega, kar jim sama ne bi mogla dati ... Za živali skrbeti zame ne pomeni nujno jemati na kolena mačk in božati psa ... Moja kolena tudi zdaj, pa čeprav vedno redkeje, pripadajo ritkam, ki so zrastle iz kuštravih bučk...
Skratka, imajo srečo, saj če bi z isto mami živeli sredi blokovskega naselja, bi bilo edino živo bitje z več kot dvema nogama pajek ali pa, Bog ne daj, miiiš...., skratka nobenih muck, rib, kanarčkov in hrčkov ...
Bog že ve. Je že prav, da živimo tam, kjer se svet neha...in življenje zares začne!😊
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)