Pa razumi, če moreš...

 Rada imam tale, v prvi vrsti, "moj" blog.
Vem, da je "brez veze", otročje, a z nelagodjem priznam,  da se kdaj zalotim, da se primerjam z drugimi ... Pa ne, da bi bila nevoščljiva, ampak bolj v smislu kaj delam narobe, da se tako po polžje premikam ...

foto:B.Vrabec

V zapisih težim? Nakladam?
Povedali so mi že, da bi morala biti bolj optimistična, svetovali, da bi postala malo "rumena" in si tako povečala krog bralcev..., a sem vsakič rekla, da se nimam namena "prodat", da hočem ostati jaz ...
In pred dnevi, ko sem se bližala okrogli številki na fb-ju, sem "vrgla vabo". Slišala sem že, da nekateri nato "odvšečkajo" stran ...in želela sem si približno oceniti procent teh... Cca 2% jih je v enem popoldnevu potrdilo to tezo.
A ne morem, da se ne vprašam... Všečkajo zaradi lepšega? Sledijo, da "vohunijo"?

Uživam v igrah s številkami ...
Zanimivo bi bilo s številkami prikazati razmerje med tistimi, ki so mi blizu, pa se "bojijo" pokazati drugim, da me berejo.
Zanimivo bi bilo vedeti kdo se skriva pod anonimusi. Večkrat imam občutek, da ljudje, ki jih poznam ...
Zanimivo. A ne vem.
Ja, statistike so (lahko) sila zanimiva reč. Tudi "ogledalo".
A jaz ostajam jaz. Ja, vem, da je to mogoče trmasto. Pa četudi me "odlajkate" ;). Ne bom rekla, da mi je čist' vseen', a ponavljam s Slomškom:

"Pošteno stoj na svojem mestu, govori kakor je prav...in se nikogar ne boj!"

Skušnjava pa zdaj, ko mi jo je uspelo zajeziti, priklopi nov "vagonček"... "Nič Ti ne gre, hiša imaš v razsulu, na njivi džunglo, otroci se buckajo med sabo..., poklicno si pogrnila..."
Taki momenti, ko se borim s sabo, znajo biti naporni ... Lovim sapo in zadržujem solze...in v pretrdem "objemu" lastne kože pozabljam na znamenje, ki povezuje nebo in zemljo ..., dokler si zavestno ne rečem, da je dovolj.. in si naštevam bilijone blagoslovov, ki sem jih deležna...  Jaz pa si dan grenim zaradi spregledane pajčevine in od otroških rok marmoriranih sten, majavega pokrova na wc-školjki in kostrebe med gredami... Če koga moti, naj pove..., ne zabušavam..., orodja imamo dovolj, le rok premalo...

Vi pa bodite bolj pametni in uživajte v poletju...:) Za to niti ni nujno kam odpotovati... Pomembneje je s kom si, kot pa kje...

Skratka prepustite se življenju in dovolite, da pljuskne v Vas s pristnostjo.., kar lahko pomeni, da  boste za trenutek solzni, blatni, tudi sami ali osamljeni kdaj ... To je pač včasih cena iskrenosti.