Tolikokrat spomnimo nanjo ...
Tako kot je prišla, čisto neopazno, je tudi šla.
Tja, kamor spada. Domov. V gozd.
Nam bo ostala kot lep spominček in srečanje z njo kot doživetje, ki ga ne pozabiš kar tako ...
Amaterske posnetke smo združili v tak skupen spomin...
P.s.: Otroci da morajo prerasti svoje starše... Hvala, veliko dete moje, za montažo 😘
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)