Proti koncu adventa sem skušala povabiti skupaj prijatelje in sosede- z razlogom. Marija je romala po župniji... A glej ga čudo, naenkrat skoraj vsi, ki sva jih z babico vabili, ne morejo, ker nimajo časa, ker se morajo naspati, saj so prejšnjo noč bedeli vsaj tako dolgo kot jaz nocoj, pa ker čaka kup za likanje... Iskala sem, tuhtala, če ima vse to kakšen pomen, namen zame...
Kaj kmalu se mi je posvetilo...Marija je bolj begunka kot pa romarica..., in prav nič drugače ni kot v dneh cesarja Avgusta, le da zdaj ni izgovor prostor, ampak čas..
Preljubi Bog, če se že kipca "bojimo", kako bi se šele noseče tujke...
"Ja in? Kaj ima to z mano?", sem še naprej vrtala po svojih zavitih kanalčkih tam gori nad čelom... Kje se te "male" zavrnitve tičejo mene?
Slutim tisto, kar mi želiš nakazati... Ti ne zameriš, nisi užaljena, pa te človeštvo zavrača že dva tisoč let.
No, ne zavračamo Te vedno, ko nam teče voda v grlo, se hitro spomnimo nate, a žal pogosto samo takrat...
Ne bi rekla dvakrat, da vseh, ki te zavrnejo/mo ne še bolj goreče izročaš, priporočaš Sinu...
Pa še nekaj... Nauči me izpuščati... Oklepam se vsega, še tistega, kar me tišči k tlom...
Marija, ti nikogar ne zavržeš, nikomur, ki se obrne k Tebi, se ne izmikaš.... Veš, da jaz ne (z)morem...
Zdaj pa kar ne neham "fehtarit"...
Marija, močna žena, veš, da se pogosto ne znam postaviti zase, da se, sploh če se bojim, da bi komu presedala, bila v breme, prehitro umaknem... Bodi priprošnjica, bodi pogumnejša od mene, ne naveličaj se Sina prositi za nas...
Je bilo nazadnje prav, da v hiši ni bilo kot v panju, da je bil mir, da sem bila za trenutek lahko kot žena s Tvojim imenom, ki je, brez da bi se ozirala na do vratu zaposleno sestro Marto, sedla k nogam Tvojega Sina????
P.s.: Zapis je sicer lanski, a znova aktualen....
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)