"Bluetooth"

Večkrat si želim, da bi s kom, ki mu zaupam in se ob njem res počutim varno, imela tako brezžično, popolnoma transparentno povezavo ... Pa ne zato, da bi kukala v misli drugega (no, tudi kdaj ,😏) ampak predvsem, da bi lahko podelila vse tisto, kar, ko skušam in si želim ubesedeno ne zgolj podelit', ampak bolj podarit', ne gre z jezika ... In nazadnje izgleda kot bi se mačka smukala okrog vrele kaše, naj si bo, ker ne najdem besed, ali še pogosteje, ker se bojim, da bi bila napak razumljena ali bi celo prizadela ...
Večkrat si želim, da bi me, ne samo, ampak skupaj z drugim, razganjalo od smeha ...
Še bolj, da bi kdo, ko se mi ponujajo solze, pa čeprav so iz drugega zornega kota morebiti otročje smešne, jokal z menoj ...
Preprosto se mi zdi, da ljudje, da človek, da jaz, potrebujem občutek, da me drugi jemlje resno ...

 foto:rtvslo.si

In nič manjkrat si ne želim, da bi me drug spustil v svoj svet, ko vse, od izmikajočega pogleda do mimike obraza..., razen besed, kriči, da je izgovorjen "v redu" krinka, ki skriva, da je v duši vihar, v  glavi "rušada" ali v srcu zmeda...
Zdi se mi da, ko si dovolimo, ko si upamo biti zares pristni in iskreni pred drugim, med seboj, dobi trenutek, dan, odnos, življenje najlepšo "dišavo" ...
Zadiši po uresničenih, v vsakega človeka položenih najglobjih hrepenenjih, po sprejetosti in ljubljenosti ...
In takrat ko se, vsaj jaz, čutim uresničena po in preko drugega, sem prepričana, da najbolj okušam, čeprav zgolj senco sence Božje edinosti, ter da mi je v tistih trenutkih, odnosih, obdobjih...dano preprosto živeti najboljši približek tistega, kar je zapisano kot "...in bilo je dobro..." (1Mz)

Ni nemogoče, a ne tako preprosto kot dve enoti povezati oz. razdružiti s "kablom" ali "bluetooth-om". Ker se, čeprav dva že najdeva in "okušava" isto frekvenco, le-ta, ob "nevzdrževanju", hitro izgubi, zabriše, razblini ...
Ljudje ji pravimo zaupanje, ljudje jo gradimo in živimo skozi odnose ...
In življenju podarja milijone mavričnih odtenkov ..., ter razblinja še več strahov...
Ker imajo vsake oči svoj'ga "malarja",
ker kjer jaz vidim oviro, ti vidiš izziv,
ker, nenazadnje vse, tudi solza, lahko postane ne "le" biser, ampak blagoslov ...
Za nekoga. Ni nujno da danes, a nekoč zagotovo :)