Sabatina James: Obsojena brez zločina (Moj boj za vero in svobodo)

Zgodbe ljudi, ki jim po šeriatskem pravu, zaradi spreobrnjenja, visi nad glavo "grožnja smrti", tudi s strani najožje družine, se zdijo, vsaj lokacijsko, od nas oddaljene vsaj par ur leta z letalom ...

Knjiga je izšla pri založbi Družina.

 A resnična zgodba Sabatine James (kar ni njeno pravo ime), popisana v knjigi Obsojena brez zločina, s podnaslovom Moj boj za vero in svobodo, se dogaja v osrčju Evrope, tako rekoč skoraj pred našim pragom, v avstrijskem Linzu. Tja se je danes 34-letna Avstrijka pakistanskega rodu, skupaj s starši, sestro ter dvema bratoma, priselila pri svojih desetih letih.
Pri 17-tih letih ji starši povedo, da je zanjo, v Pakistanu, dogovorjena poroka z bratrancem. Ker se, zahodnega sveta in razmišljanja navajena Sabatina poroki upre, si nakoplje srd širše družine. Doma, v Avstriji, zaradi pretepanja in duševnega matretiranja s strani staršev, pobegne od doma. Ob prijateljih začenja spoznavati krščansko vero.
A starši jo zvabijo nazaj domov. Zgodba s prisilo se stopnjuje do te mere, da jo pod pretvezo obiska sorodnikov zvabijo v Pakistan. Ker vztrajno zavrača poroko, jo oče dobesedno pusti v hiši bodoče tašče. Ta naj bi jo, medtem, ko se ostala družina vrača v Avstrijo, s pomočjo šol, ki muslimanskim dekletom "pomagajo" pri prevzgoji, da bodo svojim možem  "dobre " žene, ki prebirajo koran, molijo, umikajo pogled, "spametovala" ...
Nazadnje Sabatina, a le ker to odpira možnost, da jo zato oče spet vzame v Avstrijo, pristane na zaroko...

Po prihodu nazaj, se njena pot ne omili, ampak, ker ne le da zavrača poroko, ampak se spreobrne v krščanstvo, stopnjuje do te mere, da zaradi nevarnosti še vedno živi pod policijsko zaščito oz. s telesnimi stražarji ter se je morala od leta 2001, zaradi groženj s smrtjo, preseliti kar šestnajstkrat ...
Vodi Društvo za pravice žensk, ki letno podpre tudi do sto žensk,  ki jim grozi prisilna poroka ali umor iz časti.
Ne dvomim, da jih, ker so te grožnje tudi del njene osebne zgodbe, razume.