sreda, 4. maj 2016

Maj ...

Toliko vsega mi gre po glavi ...
Začel se je maj ... Vedno je lep, bogat s spomini, na poseben način "okušan" s šmarnicami, a letos kot da me, prvi mesec brez r-ja, že v prvih dneh, naravnost stiska s svojim obiljem, na eni strani spominov in na drugi pričakovanj ...
Toliko teh, ki jim bom, vsaj v mislih, želela vse najboljše ...
Toliko dni v maju, ki v spominih nosijo posebne zgodbe ...
Ne pozabiš, naprimer, dneva, ko si prvič legel k počitku pod streho sten, ki bodo od tistega trenutka nema priča vsega, kar skriva dom;
nemogoče je ne čuditi se, kako bežijo leta, ki, kot da, od včeraj do danes, iz drobnih nebogljenih štručk na prsih "novopečene" mame "zgnetejo" mlade, že skoraj odrasle ljudi ...
Dan na majskem koledarju me vsako leto spomni, da ima za naša življenja Nekdo načrt, da naključij ni;
in nemogoče je ravnodušno pričakovati dan, ki se ga dve srci še posebej veselita ... <3 <3

Toliko drobnih čudežev, prezrtih v samoumevnosti narave, ko onemiš, če jih seveda sploh zaznaš ...

foto:splet
Valovanje trav v sapicah vetra, ki s sabo, od kdo ve kod, nosi skrivnostne vonjave nežnih cvetov potonike, ki so kot omamljene od skoraj strastno vsiljivih dišav španskega bezga ...
Kot zaljubljena se prepletata v zgodbo ...in v tistem trenutku sem noro hvaležna za ekstra občutljiv čut zaznavanja vonjav ... :)

Pa mak ... Vsak maj mi polepšajo podobe z rdečo obrobljenih njiv in na stalnem mestu ga prav iščem ... In vsako leto znova me tako zelo nagovarja ..., pravzaprav je za zgodbo in spomine včasih dovolj že, če je kje le narisan ... ;)


Maj. Naravo razganja od življenja ...
Naj se tak "bum" godi tudi v naših življenjih ...
In včasih kot da je treba zgolj dovoliti, zgolj "želeti si", pa Življenje pljuskne vate s vso silo ...
Tako močno, da (za)boli ...
A se splača.
Ker človeka "obrusi",
mu kot da odstrani luskine iz z "grabljenjem na kup" okuženih oči;
mu odpre ušesa in še bolj srce;
ga, čeprav na zunaj s sledovi let, navznoter ohranja čutečega, mladega, otroškega v čudenju in veselju...
In radost se zrcali v očeh, smeh na licih in ljubezen v srcu...
In iz tega se tke srajca srečnega človeka ...




Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za dodano misel :)

Utrinek v jutru

Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...