Kako "malo" je potrebno....

Včasih, po kakšni izkušnji neiskrenosti, imam kar težavo z zaupanjem v iskrenost ljudi ... In zdi se mi, da je v pojmu "neiskrenost" ujet ves moj "strah"...
Že res, da je isto stvar moč povedati na različne načine. In modrost je povedati resnico, ko le ta boli, s spoštovanjem, ki ohranja dostojanstvo, a hkrati ne izkrivlja resnice, in pomaga, da neljubo vest laže sprejmemo, kot če nam jo "servirana" tako direkt, da se človek zruši do te mere, da se kasneje le s težavo "sestavi" nazaj...

Naliti si čistega vina....
Ker resnica pride na dan, čeprav po nešteto ovinkih... in takrat boli še noro bolj.
Ker se človek čuti prevarega, izdanega, ponižanega.
In to boli bolj od same slabe novice.

Naliti si čistega vina...
V občutju ni neke razlike, pa naj si gre za najstniške slavospeve pod fotografijo na fb, ki se v šolskem odmoru spremenijo v "obiranje" sošolkine "prevelike" zadnje plati;
naj si gre za besede vplivnih, ko "raji" prižigajo plamenček upanja, pa čeprav s figo v žepu...
Občutek je podoben tudi, ko besede pogrešajo, oči pa se izmikajo ....
In ne morem si kaj, da v mislih ne potrdim tistega, da se boj pokazati hrbet tistim, ki te, ko te gledajo v oči, le hvalijo. Kaj lahko se, že trenutek kasneje, zgodi, da ko se začuden ozreš, izigrano izdaviš le:"Et tu....?"

Hkrati pa mi je izkustveno jasno, da vse ne gre dati v isti koš, da življenje ni fb(zato mi je včasih težko, ko gledam mlade, ki "bulijo" vsak v svoj ekran), da življenje dobi smisel s samo eno osebo, ki rame ne odmakne solzam in s pogledom, brez besed, govori, da je človeka preprosto vesel. :)
In ni ga "selfija" in desetin lajkov, ki bi zgolj dišali po resničnem nizanju skupnih trenutkov, ki se zlagajo v mozaik spominov, čeprav niso vedno svetleči kot kristali. Včasih so razbrazdani od bolečine, drugič skaljeni z obžalovanjem ...
A njihova neprecenjivost je v njihovi resničnosti.
Njihova večnost je v tistem kraljevskem občutku, ko preprosto čutiš, da si nekdo za nekoga.
In to vedno. Z ljubeznijo. In odpuščanjem.
In tu se moj strah razblini. Ker za neiskrenost preprosto ni prostora.