Preproga, prazni papirčki, pa bob in čisto vino... ;)

 "Pometati pod preprogo..." Vsem znana fraza, ki se je spomnim vsakič, ko najdem papirčke ovitkov na skrivaj pokonzumiranih čokoladic in bonbonov. "Skrite" na najbolj "norih" mestih. In znova in znova otrokom "pridigam", da pa tega, da ne odložiš v par korakov oddaljen koš ne razumem. :) In da imam tega, da igram "komunalca" dovolj.. ;)

 A odrasli nismo nič boljši.... Le da je za nami, tudi za sabo, teže "pospraviti", saj se včasih "pod preprogo"nabere že kar dušeča, očem nevidna kopica..., ki se pred drugimi z lahkoto "zakamuflira" v neštete maske, ki jih nosimo...
"Pometati pod preprogo. Reči bobu bob. Naliti si čistega vina."
Zlajnane fraze z osnovno skupno točko... Vse potrebujejo pogum za jasno besedo... In nato se, če je človek slišan in sprejet v nepopolnosti, odvali kamen od srca... Če seveda imaš srečo in izbereš ušesa človeka, ki je sam prizemljen od okusov odtenkov lastnega življenja, ki jih čarobnost mavrice idiličnega življenja "noče", kaj šele planira..., in te navkljub slišanemu, ubesedemu..., gleda s čisto "istimi očmi", ter dopušča, da močne besede oprosti, prosim, ljubim..., krepijo vez med dvema...

 In kaj "češ" lepšega kot da te v sanje pospremi brezpogojni objem,
ter moreš nato z lahkoto pomežikniti v novo jutro, saj veš, da obstaja nekdo, ki se bo s tabo ne le smejal, ampak bo ob tebo ostal tudi, če te dan stisne k tlom, tudi če si si "godljo" zakuhal sam...
Ja, lepo je biti nekdo za nekoga, lepo je ko se srci razumeta ter sta drug za drugega preprosto, brez velikih besed, hvaležna...
Tudi takrat, ko ni lahko, ko iz ljubezni, čeprav boli, dopuščava drug drugemu svobodo za vsakdanje drobne odločitve, drugačne od mojih, svobodo za tiste drobne "ne"...

p.s.:Aja, grem. Napast' eno čokolado... ;)
Ker se ji težko uprem, ker je v realnosti teže kot v besedah...
Pa "sled" zna biti hujša od praznega papirčka. Na dolgi rok ;)
Se bo "treba vzeti v roke", ter najprej "odstraniti bruno iz lastnega očesa"....