Ob večerih večkrat s pogledi božam hrbtišča knjig in iščem tisto "pravo". Oči se mi znova in znova ustavljajo na istih, čeprav že prebranih naslovih. Tako skoraj vedno za delček sekunde oči obstanejo tudi na črkah, ki se povežejo v naslov RESETIRAN.. Izraz, ki se, po mojem laičnem vedenju, uporablja bolj v svetu tehnike, računalništva, in včasih predstavlja nekakšen "izhod v sili", da odpravi nastalo zmedo, da ponastavi "koordinate" tja, od koder je "reč" spet obvladljiva. ( ni čudno, da se zgodi, da se kaj sesuje ;))
A knjiga s tem naslovom je še ne deset let stara avtobiografska zgodba izvršnega direktorja Yahooja za Evropo, ki navkljub vrhuncu svoje poklicne poti, urejenemu družinskemu življenju in širokim krogom prijateljev v sebi čuti praznino. Kriza srednjih let? Mogoče, a mož po imenu Jean-Marc Potdevin sklene spet najti sebe. Odpravi se v Kompostelo. Sam. Brez da bi točno vedel kaj ga žene. Ne more odgovoriti na številne zakaje svoje žene, a prepričan je le to, da se bo vrnil drugačen, da je to dobro za vso družino in ne le zanj ... Že sama pot ga spreminja, ko prečiščuje svojo preteklo zgodbo, a vrhunec poti, ki mu spremeni življenje je njegovo doživetje nadnaravnega srečanja, ki za vedno spremeni njegovo življenje.
To mistično izkustvo opiše z besedami:
"Svet se mi je obrnil na glavo, od znotraj se je popolnoma osvetlil, zdaj bom moral vse spremeniti in življenje postaviti na druge temelje."
S posebnim spoštovanjem berem, gledam, poslušam zgodbe ljudi, ki so se podali na Jakobovo pot. Nekatere so kot potopisi, druge poudarjajo bolj žulje kot kaj drugega, a ta razkriva tisto, kar me pri teh romarjih najbolj "zanima".
Razkriva tisto, kar je verjetno še napornejše od razbolelih nog.
Razkriva pot, ko sam pri sebi odmikaš "preproge" pod katere si pometal leta in leta, ko s strahom odškrneš vrata najbolj zaklenjenh omar svojih spominov, ker veš, da te tam kot zaprašen okostnjak čaka kaj, kar si v prezaposlenosti vsakdana uspešno odrival iz svojih misli.
Knjiga ni lahkotno branje, ki ga pogoltneš v enem kosu-če seveda želiš, da odmeva v tebi ...
Mogoče pa pri kom pretehta kot tisti jeziček na tehtnici, da se poda na to pot. Moj idealni čas za take podvige je verjetno, žal, že mimo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Utrinek v jutru
Ko se bliža november, ko so celo v cerkvi že na voljo pratike, se zavem, da bo tudi to leto kmalu le še spomin. In še pogosteje se pojavlja ...
-
Večkrat me je že spreletela misel, da pravzaprav vedno čakam. Nekoga. Nekaj... In vedno bolj se mi zdi, da bo tako da poslednjega diha. O t...
-
Naj-želja, naj-sanje, naj-pesem, naj-okus, naj... Nešteto "naj-ev" imam-o. Največjih, najboljših, najlepših... in lepo je misliti ...
-
Pride obdobje v življenju, ko so urniki septembrskih popoldnevov teh, ki nam je podarjeno, da nas nekdo kliče mama ali ata, polni roditeljs...
Res, kako 'računalničar' / manager pregori in gre na POT iskat samega sebe, svoj smisel .. pa 'doživi' čudež "srečanje s Kraljem" in .. potem (tehnik) raziskuje dogodek, secira razumsko, konkretno, .. saj kaj bodo pa rekle ali si mislile žena in hčerki! In napiše knjigo .. ne o Caminu ampak o srečanju s Kraljem. In preišče svoje življenje in prihodnost - se skoraj res v celoti resetira - ampak ne v računalniškem smislu. Sem knjigo prebiral med romanjem za spodbudo lastnih 'osvežitev'.
OdgovoriIzbrišiO, hvala za dopisano...
IzbrišiMe veseli, da ste poromali. Se spomnim Vaših besed, temu zapisu ob bok, na fb strani.
Zdaj bi pa lahko še Vi podelili Vaše vtise ;)
Vse dobro Vam, na vseh poteh..., nenazadnje je vse naše življenje "camino", k Cilju...