Z malimi koraki, kot kmet pri šahu ...

 Mnogih dejanj, tako lastnih kot tujih, ko se oziram nazaj, večkrat ne razumem, še teže mi jih je, čeprav se jih ne da spremeniti, sprejeti. V življenju, navkljub nekaterim jasnim načelom, poteze posameznika, niso tako jasno začrtane kot pri šahu ...
En sam "osebek", naj se za svet zdi še tako nepomebna in številčna "figura" kot je pri šahu kmet, ima v lastni svobodi moč, da izbere različne poti...

Sleherni med nami je iz trenutka v trenutek pred izbiro ...

Začne se že tam, ko bi vstal ali še poležal, pogledal stran ali se nasmejal...
Se pa s težo, ki jo odločitev, "za"  ali "proti", nosi s seboj, dviguje tudi odgovornost...
Vsi se znajdemo v momentih, ko tehtamo med strateškim in nepremišljenim,
med življenjsko pomembnim in vsakdanjim,
med odločitvami, ki poslušajo srce, in onimi,
ki "zgazijo" vse pred sabo;
včasih med prijetnejšim in onim, ki ne vznemirja vesti ...
Vsi izbiramo med dobrim in zlim, med blagoslovom in stranpotmi ...

A prihodnost sveta ni le v rokah tistih, ki jih sprejemajo z vojaškimi častmi...
Prihodnost sveta je v rokah slehernika, tako tebe kot mene.
Neglede, če naju kiti častni doktorat ali od revme zatečeni sklepi na zgaranih rokah;
neglede, če v jutru izbirava med šopi avtomobilskih ključev ali pa se potiva, ko pešačiva obveznostim naproti;
ne glede, če že ves teden nosiva iste, na štantu kupljene kavbojke, ali pa v jutru, s pregrešno dragim plaščem, za sabo puščava vsiljiv oblak premočnega parfuma;
ne glede na zdravje, leta, stas in obraz;
sva oba, jaz in ti, poklicana, da svet spreminjava na bolje.
Z malimi koraki, ki jih ne predpostavljajo niti volilni listki, niti pomembni priimki in titule pred njimi.
Mali koraki so skriti v zlatem pravilu:" Kar nočeš, da drug tebi stori...",
mali koraki so v "biti človek, biti brat...",
mali koraki so tudi v "odreči se, da nam bo skupaj dobro ..."

Ne, ni lahko, a tudi ni nemogoče... :)