Zgodba o življenju Chiare Corbella Petrillo me je menda dosegla že kar nekaj mesecev po njeni smrti ... Prevzeta nad njenim sprejemanjem vsega, kar ji je prinašalo življenje (in preizkušenj ni bilo malo), sem, da bi izvedela več o njej, brskala po spletu ...
Ena izmed prvih stvari, ki sem jo našla, je bil
posnetek, kjer mogočna cerkev prekipeva od petja in ploskov dlani... Simpatičen črnolas mož skupaj z mnogimi igra na kitaro in iz vsega srca poje ... Ta moški je Enrico, Chiarin mož. In ta tisočglava množica so ljudje, ki so prišli, da bi se poslovili od Chiare...
|
..na poročni dan... |
Chiara je umrla pri osemindvajsetih letih. Zaradi raka, ki se je v petem mesecu njene tretje nosečnosti začel s tumorjem na jeziku. Razen operacije je vsa zdravljenja odložila za čas po rojstvu sinka. Četudi se je zavedala, da s tem ogroža lastno življenje, ni pomišljala. Pred tem sta z možem doživela smrt prvih dveh svojih otrok, ki sta jih sprejela, čeprav so jima zdravniki povedali, da ne bosta mogla živeti... A zanju je bilo vsako življenje res Božji dar, pa četudi to pomeni, kot se je zgodilo pri njunih prvih dveh otrocih,, da ju že v roku pol ure po rojstvu s krstom in neizmerno ljubeznijo pospremita nazaj k Njemu, katerega dar so...
Bo rekel kdo, da to, da umirajo komaj rojeni, ter da bolezen jemlje mlada življenja, na žalost ni tako redka zgodba... Res je, ni. A tisto, kar pri zgodbi Chiare in Enrica nagovarja, je njuna globoka vera, ki žari iz njunega sprejemanja preizkušenj. Živela sta vsak trenutek, vsak dan kot da je zadnji... Pa še nekaj, čuti se, da sta se oba, sploh pa njuna ljubezen v trpljenju prekalila. In tako sta se, zaljubljena bolj kot kdajkoli prej, 13.junija 2012 "ločila". Chiara je odšla k Marii in Davidu, Enrico in Francesco ostajata tu-a ljubezen med njimi, to sem prepričana, živi vsak dan bolj...
|
Chiara potem, ko ji je "zmaj", kot je rekla raku, z metastazami prizadel tudi oko |
Njena zgodba, ki nagovarja in presunja milijone ljudi po Italiji in svetu, je popisana v knjigi
Rojeni za večno življenje, in je izšla tudi v slovenskem prevodu. Mogoče za "strokovnjake" nima literarne vrednosti, a ima močan naboj upanja, vere in ljubezni. Več, vsaj jaz, od knjige ne morem pričakovati. Pa čeprav to pomeni, da so mi ob branju solze kapljale od brade.
Lahko si ogledate še:
https://www.youtube.com/watch?t=137&v=CyZpfdFvsas
https://www.youtube.com/watch?t=20&v=2f4WNsaiMKg
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za dodano misel :)